POPGEORGIEV-BEROVSKI, Dimitar (Berovo, 1840 – s. Dolna Grashnica, kjustendilsko, 19. ⅩⅠⅠ 1907) – nacionalen deec-revolucioner, ideen tvorec, organizator i vodach na dve makedonski vostanija (Razlovechkoto i Kresnenskoto). Se shkoluval vo Berovo, vo Solun, vo Rusija (Odesa, 1858–1860, vo Duhovnata akademija) i vo Srbija (Belgrad, 1861– 1865, vo Voenoto uchilishte). Po zavrshuvanjeto na Voenoto uchilishte (1863) stanal podoficer vo srpskata vojska. Se vratil vo Makedonija (esenta 1875) vo Berovo kako uchitel i zapochnal so nacionalna revolucionerna dejnost. Ja predvodel borbata za otfrlanje na crkovnata vlast na grchkata Carigradska patrijarshija i za obnovuvanje na Ohridskata arhiepiskopija. Organiziral bunt vo Berovo (1874). Vo Solun (1875) osnoval Taen revolucioneren komitet za krevanje vostanie. Vo s. Razlovci (sredinata na Ⅳ 1876) bilo odrzhano sovetuvanje na koe bilo doneseno reshenie za krevanje vostanie vo Maleshevsko i ottamu da se shiri i da prerasne vo opshtonarodno makedonsko osloboditelno vostanie. Za glaven vojvoda, vodach na vostanieto, bil izbran Dimitar Berovski. Vostanieto bilo krenato na 8/20. Ⅴ 1876 g. Vostanichkite akcii bile prodolzheni vo Kochansko. Obidot na Berovski Vostanieto da se proshiri od Maleshevsko vo Radovishko i natamu vo vnatreshnosta ne uspeal. Vostanieto ostanalo lokalno, glavno na prostorot na Maleshevsko i brgu bilo zadusheno. Berovski go zachuval vostanichkoto jadro (1877 i pochetokot na 1878 g.), dvizhejkji se so chetata megju Pijanechko, Maleshevsko, Gornodjumajsko, izvrshuval povremeni napadi. So chetata od makedonskite dobrovolci vo ruskata armija (I 1878), predvodena od Iljo Mar-kov-Maleshevski, go razoruzhale muslimanskoto naselenie vo Pijanechko i vo del od Maleshevsko, bila otstraneta osmanliskata i vospostavena makedonska vlast shto se odrzhala polni dva meseca. Pred nastapuvanjeto na osmanliskite armiski edinici Dimitar Berovski so chetata se povlekol kon DJumajsko, vo planinskata ob-last Karshijak. Berovski otpatuval vo Sofija (vo pochetokot na Ⅹ 1878) za da go informira ruskiot gubernator Albin za podgotovkite za krevanje vostanie vo Makedonija. Vostanieto zapochnalo so napadot na osmanliskiot garnizon vo Kresna (5/17. DJ), so krajna cel osloboduvanje na Makedonija i sozdavanje makedonska drzhava. Vo oslobodenoto selo Vlahi (7. DJ) bil formiran shtab na Makedonskoto vostanie, Berovski bil izbran za nachalnik na shtabot, a podocna bilo formirano i Policisko nachalstvo. Na slobodnata teritorija bila sozdadena celosno strukturirana makedonska vlast, normativno uredena so Pravila-Ustav na Makedonskiot vostanichki komitet. Za da go sprechi samostojniot razvoj na Vostanieto i sozdavanjeto makedonska drzhava, bugarskiot faktor organiziral likvidiranje na prviot vojvoda Stojan Karastoilov i otstranuvanje na Dimitar Berovski od rakovodenjeto so Vostanieto. Bil povikan vo DJumaja i tamu zatvoren (vo pochetokot na Ⅺ 1878). Osloboden (1. ⅩⅠⅠ), se vratil na slobodnata vostanichka teritorija. Za kuso vreme vospostavil edinstvo vo vostanichkite redovi, Vostanieto belezhelo nov podem. Berovski povtorno bil trgnat od Vostanieto (pred krajot na I 1879) i bil zadrzhan vo zatvorot vo DJumaja. Po Vostanieto Berovski bil osloboden i so semejstvoto se naselil vo Bugarija, vo kjustendil. Po sozdavanjeto na MRO sorabotuval so Delchev vo organiziranjeto tajni kanali za prenesuvanje oruzhje i vo organiziranjeto na izrabotkata na bombi vo Osogovskata Planina. Pochinal vo s. Dolna Grashnica, kjustendilsko. LIT.: LJuben Lape, Razlovechkoto vostanie od 1876 godina i lichnosta na negoviot organizator Dimitar Popgeorgiev – Berovski, Skopje, 1976; Aleksandar Trajanovski, Dimitar Popgeorgiev – Berovski, (1840–1907), SHtip, 1990; Zb., Dimitar Popgeorgiev – Berovski i negovoto vreme, Skopje–Berovo, 1991. M. Min.
Кирилична верзија на написот
ПОПГЕОРГИЕВ-БЕРОВСКИ, Димитар