PERI MASALARI (Peri Masallar›) – volshebni prikazni od repertoarot na raskazhuvachite Turci od Makedonija. Se odlikuvaat so karakteristiki specifichni za turskata prozna tradicija. Osven megjunarodni motivi, vo niv se zastapeni i originalni regionalni ili lokalni sizhetni tipovi. Najkarakteristichen element od morfoloshkiot model na turskata volshebna prikazna od Makedonija e prisustvoto na natprirodniot element kako pojava shto e od sushtinsko znachenje za funkcioniranjeto na sizhetnoto dejstvo, a se srekjava kaj likovite, pojavite i predmetite. Soodnosot megju mitskata metaforichnost i fantastikata vo volshebnite prikazni se odlikuva so toa shto fantastichnoto s“ ushte e vo zavisnost od mitskata semantika. Zatoa, chudnite obelezhja se javuvaat kako fizichki svojstva, atributi na junakot od prikaznata, koj se odlikuva so zlatna kosa, solzi biseri, nasmev-Sevim Pilichkova: Strukturata na turskite ki trendafivolshebni prikazni li. Vo svetot (2001) na turskata v. p. od Makedonija se zabelezhuvaat tragi od mnogu tradicionalni motivi nasledeni od svetot na arhaichnite mitovi i rituali: „Simnuvanje na junakot vo dolna zemja“ (AT–300, 301, 513, 531) shto ukazhuva na korenite od nekogashniot mit so poteklo od najdalechnoto minato na chovekot; „Neobichnoto ragjanje na junakot“ (AT–425) od periodot na veruvanjeto vo animizmot i totemizmot; raznite metamorfozi na junakot (AT–450, 510, 707); „Znaenje na nemushtiot jazik“ (AT–670), motivot „Predodredenosta na sudbinata“ (AT–930), motivite“Odenje kaj Sonceto“, „Baranje pomosh od sonchevata majka“, „ZHenidba so Sonceto“ (AT–460) shto poteknuvaat od nekogashnite mitovi, kako i motivot“ZHenidba na junakot so mrtovec“ (AT–437) shto svedochi za veruvanjeto vo zadgroben zhivot. Iako svetot na turskite volshebni narodni prikazni gi chuva tragite od starite mnogubozhestva, obichai i drevni veruvanja, so odminuvanjeto na vremeto promenite od realniot zhivot uslovuvaat transformacii i vo svetot na prikaznite shto najchesto zavisi od istoriskite nastani, od religijata, lokalnite veruvanja, kako i od vlijanieto od proznata tradicija na drugite narodi. Osven posochenite tipovi volshebni narodni prikazni i motivite zastapeni vo raznite narativni momenti od sizhetnoto dejstvo, vo repertoarot na narodnite raskazhuvachi od Makedonija se zastapeni i tipovi na prikazni shto nastanale kako rezultat na raznite procesi na kontaminacijata, kako vo vertikalna, taka i vo horizontalna nasoka na dvizhenje na usnata transmisija. Vakvite varijanti nastanale pri konkretni momenti vo bezbrojnite narativni situacii vo minatoto: afinitet na individualniot interpretator, baranje na publikata, stil na raskazhuvanje, tip na raskazhuvachot, svesno pozajmuvanje narativni epizodi od edna vo druga prikazna i nivno aktueliziranje vo tugja narativna sredina. Aktivnoto funkcioniranje na kontaminacijata vo narativniot proces, rezultirala so novi varijanti sizhetni tipovi, no sepak, pri novite kombinacii se prifakjale samo najuspeshnite obidi od novosozdadeni narativni celini. Procesot na nivnoto sozdavanje go uslovuvala potrebata za adaptiranje na promenite od sovremenoto sekojdnevje na raskazhuvachite i nivnata publika. LIT.: Kiril Penushliski, Turski elementi (vlijanija) vo makedonskiot folklor, Referati na makedonskite slavisti na Ⅶ megjunaroden slavistichki kongres, Varshava, 1971, „Literaturen zbor“, Skopje, 1973, 115–125; –, Makedonsko-turski prikaznichni paraleli (vrz prikaznite na Marko Cepenkov), Zbornik vo chest na Blazhe Koneski, Skopje, 1984, 393–402; S. Pilichkova, Motivot za sudbinskata predodredenost vo nekoi prikazni kaj Marko Cepenkov i sovremeni turski varijanti od R. Makedonija, „Makedonski folklor“, DJDJVIII, 55, Skopje, 2000, 17–30; –, Interesot na Kiril Penushliski za turskite vlijanija vo prikaznite na Cepenkov, DJDJDJV Megjunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (5–25. Ⅷ 2004, Ohrid); –, Dvojazichnoto raskazhuvanje kako forma na kontinuitet pomegju tradicionalnoto i sovremenoto vo narativnata praktika na iselenicite od R. Makedonija vo R. Turcija, Antalija, Turcija, 1991, 119–127; –, Motivot za sudbinskata predodredenost vo nekoi prikazni kaj Marko Cepenkov i sovremeni turski varijanti od R. Makedonija, „Makedonski folklor“, DJDJVIII, 55, Skopje, 2000, 17–30; –, Strukturata na turskite volshebni prikazni, Skopje 2001. S. Pil.
Кирилична верзија на написот
ПЕРИ МАСАЛАРИ