PALEOZOJSKA ERA – traela okolu 320 mln. godini (570–250 mln. g.). Podelena e na kambriski, ordoviciski, silurski, devonski, karbonski i permski period. Vo Makedonija paleozoikot e shiroko rasprostranet vo Zapadnomakedonskata i Vardarskata zona, a na pomal prostor se javuva i vo Osogovsko-maleshevskiot masiv. Poradi pretrpenite tektonsko-metamorfni promeni na sedimentnite masi, paleozoikot e dosta siromashen so fosili i ne e podetalno stratigrafski raschlenet. Pretstaven e so dva osnovni kompleksa od staropaleozojska starost, megjusebno razlichni po litostratigrafskite karakteristiki i po stepenot na metamorfizmot. Postariot, kambrisko-ordoviciumski kompleks e izgraden od niskometamorfni filitichni i zeleni shkrilci, metadijabazi, metagabrovi i metarioliti, so malku mermeri. Silursko-devonskiot anhimetamorfen kompleks e izgraden od podolno nivo na argiloshisti i metapesochnici, vo koj vo Zapadnomakedonskata zona se javuvaat znachajni naogjalishta na shamozitsiderit-magnetitski i manganski rudi, i pogorno nivo od karbonatni shkrilci i mermeri. Dvata kompleksa megjusebno se vo diskordanten odnos, a vo Zapadnomakedonskata zona i Osogovskomaleshevskiot masiv se probieni so hercinskite granitoidi. LIT.: N. Dumurdjanov, Devonski magmatizam vo Zapadnomakedonskata zona, „Geologika Makedonika“, Ⅲ, No. 1, SHtip, 1987–88; M. Arsovski, Tektonika na Makedonija, monografija, 1997. N. Dum.
Кирилична верзија на написот
ПАЛЕОЗОЈСКА ЕРА