STRUGAR, Zlata

STRUGAR, Zlata (s. CHeklin, Cetinje, Crna Gora, 1926) – komunistichki deec i istaknat borec na NOAVM. Kako chlen na SKOJ (od 1941) bila ispratena na partiska rabota vo Albanija (1943), a potoa stanala borec na sharplaninskiot NOPO, kade shto bila primena za chlen na KPJ, no po kratko vreme bila zarobena i odvedena vo Prizrenskiot… Continue reading STRUGAR, Zlata

STRUKTURATA I STRUKTURNITE PROMENI VO INDUSTRIJATA

STRUKTURATA I STRUKTURNITE PROMENI VO INDUSTRIJATA – procentualnoto uchestvo na oddelni granki (oddeli) vo vkupnoto industrisko proizvodstvo, uchestvoto vo vkupniot broj na vrabotenite vo industrijata ili vo vkupnite kapitalni fondovi na industrijata kako celina. Strukturnite promeni go oznachuvaat menuvanjeto na strukturata na proizvodstvoto od eden vo drug period, a toa se odrazuva i vrz razvojot… Continue reading STRUKTURATA I STRUKTURNITE PROMENI VO INDUSTRIJATA

STRUMA

STRUMA – reka shto se formira od mochurlivite tereni na planinata Vitosha vo Bugarija, pod Crni Vrv (2.286 m), teche niz Pirinskiot i Egejskiot del na Makedonija i se vleva vo Egejskoto More, vo Orfanskiot Zaliv. Dolga e Tvrdinata Carevi Kuli, Strumica nata godishna temperatura na vozduhot iznesuva 12,9°C, a prosechnata godishna kolichina na vrnezhite… Continue reading STRUMA

STRUMICA

STRUMICA – desna pritoka na r. Struma. Vo izvorniot del e poznata pod imeto Stara Reka, a vo Strumichkata Kotlina pod imeto r. Strumica. Vkupnata povrshina na slivot iznesuva 1.893 km 2, od koi 1.649 km 2 ili 87,1 % $ pripagjaat na RM, a 244 km 2 ili 12,9 % na RB. Izvira na… Continue reading STRUMICA

STRUMICA

STRUMICA – desna pritoka na r. Struma. Vo izvorniot del e poznata pod imeto Stara Reka, a vo Strumichkata Kotlina pod imeto r. Strumica. Vkupnata povrshina na slivot iznesuva 1.893 km 2, od koi 1.649 km 2 ili 87,1 % $ pripagjaat na RM, a 244 km 2 ili 12,9 % na RB. Izvira na… Continue reading STRUMICA

STRUMICHKA

STRUMICHKA (TIVEROPOLSKA) EPARHIJA (Ⅳ v.). Ovaa eparhija so episkopalna stolica stanala najprochuena po machenishtvoto na svetite Petnaeset tiveriopolski sveshtenomachenici (362), koga gradot go dobil imeto Martiriopolis (grad na machenici). Eparhijata povremeno bila del od Justinijana Prima, na Ohridskata arhiepiskopija, na Carigradskata patrijarshija, na Bugarskata egzarhija i na Srpskata pravoslavna crkva. LIT.: Ivan Snegarov, Istoriя na… Continue reading STRUMICHKA