OHRIDSKI KNIZHEVEN CENTAR – zharishte na slov. prosveta. Koga prosvetitelskoto delo na slovenskite apostoli vo Moravija po smrtta na sv. Metodij (885) bilo zabraneto, se pokazhalo deka najdobri uslovi za razvoj na slovenskata pismenost ima na Balkanot, kade shto taa i se zarodila. Od izvonredno znachenje za nejzinoto spasuvanje i prodolzhuvanje imaat dvajca od najsposobnite Kirilo-Metodievi uchenici, koi vo Ohridskiot kraj gi postavile osnovite na Ohridskiot knizheven centar, poznat i kako seslovensko knizhevno zharishte. Po dolgi i teshki izmachuvanja, trojca od uchenicite na Brakjata, Kliment, Naum i Angelarij, prognati od Moravija, uspeale da stignat do Belgrad, od kade shto bugarskiot boritikan gi ispraCHelnichko evangelie, rakopis na grchki jazik so vrvni estetski kvaliteti, Ohrid (Ⅺ – ⅩⅠⅠ v.) til kaj knezot Boris vo Pliska. Angelarij, iscrpen od pretrpenite stradanja i dolgiot pat, naskoro pochinal, a prvite dvajca, poznati kako najdaroviti i najdoblizheni do prvouchitelite, ne bile dolgo zadrzhani vo prestolninata. Kliment po nekolku meseci se nashol kako uchitel vo De-vol, jugozapadno od Ohridskoto Ezero, a po 7 godini otkako ovoj bil rakopolozhen za prv sloven-ski episkop, na negovo mesto za uchitel pristignal Naum. Faktot shto ovie dvajca slov. prosvetiteli nabrgu po pristignuvanjeto vo Pliska bile pushteni da zaminat vo najoddalecheni kraishta na drzhavata, pokazhuva deka megju knezot i niv se pojavil nekoj seriozen spor, a toa e t.n. „azbuchno prashanje“. Boris I bil knez na samostojna drzhava, pod chija vlast se naogjalo najbrojno slov. naselenie i reshil da go prifati slov. jazik za oficijalen. So protobugarskite prvenci, shto ne se soglasuvale so taa promena, postapil zhestoko. No imalo ushte edna prechka. Po crkovniot sobor vo Carigrad (870) crkvata vo Bugarija bila rakovodena od vizantisko sveshtenstvo. Toa dopushtilo da se prifati knizhevnoto nasledstvo na slovenski od svv. Kiril i Metodij, no nikako ne mozhelo da se pomiri so novo, spored niv „varvarsko“ pismo, glagolicata, i baralo knigite da bidat transkribirani so grchko pismo. Dvorot vo Bugarija otstapil pred takviot pritisok. Osobeno sinot na Borisa, Simeon, kojshto go nasledil knezhevstvoto, a bil vizantiski vospitanik, povekje bil privrzan kon grchkoto pismo, otkolku kon slovenskata glagolica. Verojatno na Kliment mu bilo predlozheno da ja prisposobi slov. azbuka vrz baza na grchkoto pismo, no toj ne mozhel takvo neshto da prifati i zatoa bil otstranet. Podocna istoto se sluchilo i so sv. Naum, koj izvesno vreme ja rakovodel knizhevnata shkola vo Istochna Bugarija. Simeon nashol drugo lice, Konstantin Preslavski, za adaptiranje na grchkoto uncijalno pismo so 24 bukvi i 12, odn.14 bukvi od glagolicata za specifichnite slovenski glasovi, shto pretstavuva osnova i na kirilicata, koja po 893 g. zapochnala da se upotrebuva vo Istochna Bugarija. Vo Ohridskiot knizheven centar prodolzhila upotrebata na glagolicata dva veka i po smrtta na svv. Naum i Kliment. Vo Ⅸ v. dijalektnite crti na st.slov. bile minimalni. Megjutoa, izvesni razliki imalo vo jazikot megju Ohridskiot i Preslavskiot knizheven centar. Vo pochetokot, spored francuskiot slavist A. Vajan, tie bile minimalni, no so vreme stanuvale s“ poosetni. Jazikot na Ohridskiot knizheven centar se odlikuva so golema privrzanost kon kirilometodievskata tradicija, a na Preslavskiot centar – so povekje inovacii (eliminiranje na arhaizmite i moravizmite). „Lit. zbor“, 1, 1956, 1&19; I. Dobrev, Kirilo-Metodievite uchenici prez pervite godini sled pristiganeto im v BÍlgariя (886-893), „Izsledvaniя po Kirilometodievistika“, Sofiя, 1985, 129–160; P. Hr. Ilievski, Dve slova na Kliment Ohridski i edno na Joan Egzarh vo eden rakopisen zbornik od ⅩⅤ v.“, „M.J.“, 7 (1956), str. 73&99; – Svv. Kliment i Naum Ohridski. Prosvetitelstvo so udvoeni sili“, Svetite Kliment i Naum Ohridski, MANU, 1995, 17&29; – Pojava i razvoj na pismoto so poseben osvrt kon pochetocite na slov. pismenost,Ⅱ izd. 2006, 243–284. P. Hr. Il.
Кирилична верзија на написот
ОХРИДСКИ КНИЖЕВЕН ЦЕНТАР