OHMUCHEVIKJ, Stefan Hreljo Dragovola (kjesar Hreljo; vo mo-nashtvoto Hariton; vo narodnite pesni Hreljo Krilatica, Hreljo od Pazar, Reljo shestokrili, Reljo od Budim, Krilest Boshnjanin, kral shestokrili) (Bosna, krajot na ⅩⅤⅠⅠⅠ v. – Rilski manastir, 27. ⅩⅠⅠ 1342) – blagorodnik, vojskovodec, protosevast na srpskiot kral Stefan Dechanski (1321–1331) i na srpskiot car Stefan Dushan (1331–1355), kjesar na Vizantija i epski junak. Kako vekje istaknat vojskovodec, Stefan Dechanski pod negova komanda mu ispratil pomosh vo vojska na vizantiskiot vladetel Andronik Ⅱ protiv negoviot vnuk Andronik Ⅲ (1327). Vo edna povelba Andronik Ⅲ go narekuva „veliki domestik“. Sredishteto na negovite vladenija prvin bilo vo SHtip, a Go obnovil Rilskiot manastir (1334) i tamu ja izgradil poznatata Hreljova kula (1335). Togash negovoto vladenie se prostiralo na oblastite na SHtip, Strumica i pl. Rila. Podocna, od nepoznati prichini, se odmetnal od Stefan Dushan i ja priznal vrhovnata vlast na Vizantija (1339/1340), pri shto ja dobil titulata kjesar i obrazuval svoe knezhevstvo so sredishte vo kreposta vo Strumica. Po smrtta na imperatorot Andronik Ⅲ (1341) uchestvuval vo gragjanskata vojna vo Vizantija (1341–1347) i za pomoshta na stranata na Jovan Kantakuzin, toj mu go otstapil gradot Melnik. Vo toa vreme negovoto vladenie go opfakjalo prostorot megju SHtip, Melnik i leviot breg na rekata Struma. So sklucheniot sojuz pomegju Jovan Kantakuzin i Stefan Dushan (letoto 1342), negovoto vladenie pak potpadnalo pod srpska vlast. Stefan Dushan gi zazel Voden, Strumica i Melnik i go opsadil Serez. Lishen od vlasta, toj se povlekol vo Rilskiot manastir i se zamonashil pod imeto Hariton, no nenadejno pochinal. Verojatno bil ubien po naredba na Stefan Dushan. Zachuvan e negoviot nadgroben natpis od toa vreme. Vo narodnite pesni toj pleni so ubavina i junashtvo i e pobratim na Marko Krale. Imenuvanjeto Krilatica go dobil spored oblekata – kalpak i oklop so krilja. Za da pokazhe deka ima slavni pretci, Petar Ivelin Oh-muchevikj (don Pedro), koj se istaknal vo pomorska shpanska sluzhba, Reljo Ohmuchevikj go zel za svoj predok i vo vrska so toa nastanal poznatiot grbovnik na Petar Oh-muchevikj vo koj go afirmiral i makedonskiot grb i makedonskoto ime (1584/94). LIT.: Stefan Verkovi¢, Srpske narodne pesme iz Sereza, knj.2, SANU, Beograd, 1860, 32 (rakopis); D. S. Jovanovi¢, Hrelja Ohmuchevi¢, „Otadjbina“,V,9, Beograd, 1881, 363-370; J. Ivanov„, Sv. Ivan„ Rilski i negovi®t„ manastir„, Sofi®, 1917; St. Stanojevi¢, Relja Krilatica, „Politika“, 10. Ⅹ 1930; Hr. Hristov – G. Stojkov – Kr. Mi®tev, Rilski®t manastir, Sofi® 1957; M. Dini¢, Relja Ohmuchevi¢ – istorija i predanje, „Zbornik radova Vizantoloshkog instituta“,9, Beograd, 1966; D-r Aleksandar Matkovski, Grbovite na Makedonija, Skopje, 1970, 46-53; L. Prashkov, HrelÏovata kula, Sofi®, 1973; M. C. Bartusis, Chrelja and Momchilo: Occasional Servants of Bdzzantium in Fourteenth Centurdz Macedonia, „Bdzzantinoslavica“, 41, 1980; M. Dinikj – S. kjirkovikj, Hreljin poklon Hilandaru, „Zbornik radova Vizantoloshkog instituta“, 21. 1982. S. Ml.
Кирилична верзија на написот
ОХМУЧЕВИЌ, Стефан Хрељо Драговола