MORAVSKA MISIJA . vizantiska misija uslovena od slozheni diplomatski, politichki i crkovni interesi. Velikomoravskiot knez Rastislav sakal da se oslobodi od vlijanieto na germanskolatinskoto sveshtenstvo i od agresivnite aspiracii na mladata germanska drzhava, pa pobaral uchitel i episkop od Vizantija. Vizantiskiot imperator Mihail Ⅲ vo moravskata pokana gledal shansa da go nametne vizantiskoto kulturno vlijanie na edna srednoevropska drzhava, koja vo sredinata na Ⅸ v. pochnala da ja shiri svojata vlast i nad drugi slovenski zemji. So toa se nadeval deka kje go namali vlijanieto na germanskata drzhava, koja pochnala da $ sopernichi na Vizantija vo Italija i na Balkanot. Paralelno so politichkite intencii na Vizantija za obnovuvanje na starata Rimska Imperija, carigradskiot patrijarh Fotij sakal da go proshiri svoeto vlijanie vo Sredna Evropa i da go namali vlijanieto na rimskiot papa, kojshto vo toa vreme vospostavil diplomatski odnosi so edna balkanska drzhava (Bugarija), sosed na Vizantija i tamu ispratil svoe sveshtenstvo. Pratenishtvoto bilo podgotveno so slov. pismo i prevodi od najopitniot i potvrden misioner Konstantin Filosof vo pridruzhba na brat mu Metodija, dokazhan kako odlichen organizator i so dobro poznavanje na slovenskiot jazik. M. m. vo Moravija bila so promenliva srekja vo zavisnost od politichkite sostojbi. Po smrtta na Konstantin-Kiril vo Rim (869), Metodij ostanal sam da ja rakovodi misijata (v. Metodij). Po negovata smrt vo 885 nastanale ushte poteshki denovi, uchenicite mu bile prognati, a na mestoto na negoviot zamenik, arhiep. Gorazd, od papata bil naznachen za moravski arhiepiskop Vihing, ogorchen protivnik na slovenskata pismenost i bogosluzhba. I pokraj site prechki i progonstva M. m. e grandiozno zaednichko delo na sv. Kiril i Metodij. Vo rabotata tie se dopolnuvale. Pomladiot bil silen vo teorijata, a postariot vo praktichniot zhivot. Nivnata prosvetitelska rabota bila seopfatna. Taa pretstavuva most shto go povrzuva Is-Dimitar Kondovski: „Sv. Kiril i Metodij“ (1976) tokot so Zapadot, a nivnite uche-stepolikoto podrachje (pomegju vata Zletovska eparhija. Morodnici go raseale semeto shto go po-Veles, SHtip i Negotino). Vl. M. viskata eparhija niz istorijata seaja vo Moravija. Rakovoditeli-gi nosela iminjata Bregalnichka, te na M. m., brakjata Konstantin-Kiril i Metodij vo 1985 od Vatikan bea proglaseni za patroni na Evropa. LIT.: Fr. Dvornik, Bdzzantine Missions among the Slavs, Nenj Brunsnjick, Nenj Jersedz, 1970; P. Hr. Ilievski, Prosvetitelskata misija na sv. Metodij, Kir.-metodievskiot (st. slov.) period i kirilo-metodievskata tradicija vo Makedonija, MANU, 1988, 249-258; Bl. Ristovski, Soznajbi, MANU, 2001, 87-96. P. Hr. Il.
Кирилична верзија на написот
МОРАВСКА МИСИЈА