MODERNIZACIJA NA INDUSTRIJATA – osovremenuvanje na industrijata kako dejnost (sektor) so kluchno znachenje vo ekonomijata. Procesot na tranzicija vo RM ja nametna potrebata od nov razvoen ciklus, so koj kje se zazhivee i kje se rekonstruira industrijata. Ovaa potreba se nadovrza na nejzinoto proizvodno i sopstvenichko prestrukturiranje i se ogleda vo voveduvanjeto nova tehnika i tehnologija, no i sovremeni formi na menadjment i marketing. Vprochem, edna od najvazhnite zadachi, pokraj nadminuvanjeto na nepovolnata proizvodstvena struktura, pretstavuva podignuvanjeto na stepenot na tehnichko-tehnoloshkata razvienost na industrijata za da se ostvari povisok stepen na konkurentnost. Voobichaeno, modernizacijata na industrijata e objektiven proces shto zapochnuva po pojavata i po opredelen period na razvoj na industrijata. Vo normalni uslovi na razvoj, modernizacijata na industrijata se realizira kako tehnichka i organizaciona. Tehnichkata modernizacija zavisi od nivoto na nauchno-tehnichkiot progres vo dadeniot moment, i vo osnova se sostoi od voveduvanje nova tehnika i tehnologija, zamena na starata so nova oprema i so novi tehnoloshki postapki. Od aspekt na energetskiot pogon, modernizacijata nekogash se sostoeshe vo voveduvanje na elektrichnata energija i mazutot namesto jaglenot, a vo RM denes toa e voveduvanjeto na gasot. Optimizacijata na kapacitetite, odnosno postignuvanjeto na obemot na proizvodstvo so najniski troshoci po edinica proizvod, isto taka e del od tehnichkata modernizacija. Organizacionata modernizacija podrazbira voveduvanje novi formi na organizacija na proizvodstvoto. Vo makedonskata industrija, pokraj podobruvanjeto na vnatreshnata organizacija na proizvodstvoto, ovaa modernizacija se izrazuva, pred sè, preku voveduvanjeto sovremeni formi na menadjment i marketing, kako i primenata na sovremenata informatika i telekomunikacii vo upravuvanjeto na firmite. Od istoriski aspekt, zachetokot na procesot na modernizacija mozhe da se locira nekade vo sredinata na 1960-tite godini. Vo kontekst na Stopanskata reforma od 1965 godina (vo ramkite na poraneshniot sistem), po dve decenii industriski razvoj se oceni deka namesto izgradba na novi industriski kapaciteti, treba da zapochne proces na rekonstrukcija i modernizacija na vekje izgradenite industriski kapaciteti. Vo RM, poradi nedovolnata izgradenost na industrijata, togash sè ushte ne bea sozreani uslovite za nejzina modernizacija, pa prodolzhi procesot na izgradba na novi, naporedno so rekonstrukcijata na postojnite kapaciteti. Po zapochnuvanjeto na tranzicijata, modernizacijata na industrijata vo RM se odvivashe vo mnogu nepovolni uslovi. Pokraj drugite prichini, kako prechka se pojavi potrebata za prestrukturiranje na industrijata. Vo uslovi na voveduvanje nov ekonomski sistem, nejzinoto prestrukturiranje e poshirok proces od voobichaenoto izgraduvanje nova industriska struktura, a pokraj sopstvenichkoto, go opfakja i upravuvachkoto, tehnichko-tehnoloshkoto i organizacionoto prestrukturiranje. LIT.: Nikola Uzunov, Angel Georgiev, Pece Nedanovski, Primeneta ekonomija, Skopje, 2003; Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija – Razvoj i modernizacija, MANU, Skopje, 1997; Ekonomski fakultet – Skopje, Ekonomski institut – Skopje, Praven fakultet – Skopje, Ekonomski fakultet – Prilep, Makroproekt: Ekonomskiot razvoj na SR Makedonija vo periodot 1991–1995 godina (Prestrukturiranje na stopanstvoto) – svodna studija, Skopje, 1990. P. N.
Кирилична верзија на написот
МОДЕРНИЗАЦИЈА НА ИНДУСТРИЈАТА