MAKEDONSKA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (MRO) (Solun, 23. DJ / 4. Ⅺ 1893 – 1908). Bila osnovana od shestmina revolucioneri intelektualci: Damjan Gruev, d-r Hristo Tatarchev, Petar Pop Arsov, Ivan Ha-dji Nikolov, Hristo Batandjiev i Andon Dimitrov, so cel so oruzhena borba da se izvojuva politichka avtonomija na Makedonija. Na osnovachkiot sostanok usvoile Programa za dejstvuvanje: tajna revolucionerna dejnost, iskluchivo na teritorijata na Makedonija (vo nejzinite prirodni i etnichki granici), vo Organizacijata da se primaat samo lica rodeni i koi zhiveele vo Makedonija (nezavisno od nivnata narodnost i vera). Za stapuvanje vo Organizacijata bilo vovedeno polaganje zakletva. Bil usvoen Ustavot na Organizacijata (vo pochetokot na 1894) i se konstituiral Centralniot komitet (pretsedatel d-r Hristo Tatarchev, sekretar Damjan Gruev). Bila izgradena mrezha na Organizacijata vo pogolemite centri vo Makedonija (do sredinata na 1894). Osobeno silen podem belezhela po stapuvanjeto vo chlenstvo i vo rakovodenjeto na Goce Delchev, potoa Pere Toshev, GJorche Petrov, Jane Sandanski i drugi makedonski revolucioneri. Ustavot na Makedonskata revolucionerna organizacija (1896) Vo letoto 1894 g. vo Resen bilo odrzhano sovetuvanje na chlenovite na CK i na delegatite na mesnite komiteti posveteno na organizacioni i na tekovni prashanja za revolucionerno dejstvuvanje. Bile formirani tri revolucionerni orkruzi: Solunski, Bitolski i Skopski. Organizacijata izgradila (do esenta na 1895) razgraneta mrezha vo site delovi vo Makedonija i proglasila suverenost na organizacionata teritorija, sprechuvanje na dejstvuvanjeto na drugi organizirani grupi so isti celi vo Makedonija. Makedonskite komiteti formirani vo stranstvo mozhele da dejstvuvaat iskluchivo vo ramkite na MRO. Po formiranjeto na Makedonskiot komitet vo Sofija (podocna preimenuvan vo Vrhoven makedonski komitet, 1895), CK na MRO vednash pobaral toj komitet da ja soobrazi svojata aktivnost so potrebite na MRO i da raboti kako pomoshen komitet. Sofiskiot komitet prodolzhil da dejstvuva kako paralelna organizacija za realiziranje na bugarskata drzhavna politika kon Makedonija. Vo pochetokot na 1896 g. Delchev pristignal vo Sofija vo svojstvo na oficijalen pretstavnik na MRO da raboti za sprechuvanje na meshanjeto na bugarskite drzhavni faktori vo makedonskoto osloboditelno delo. Pretsedatelot na Sofiskiot komitet generalot Danail Nikolaev bil predupreden deka MRO nema da gi tolerira aktivnostite i akciite prezemeni vo Makedonija. Grcija i Srbija go zasilile propagandnoto dejstvuvanje i se eksponirale kako neprijatelski sili kon makedonskoto osloboditelno delo. Vo taka nepovolno opkruzhuvanje za poefikasno vodenje na osloboditelnata borba, a so ogled na toa deka i slovenskoto naselenie vo Odrinsko se naogjalo vo ista polozhba i vleguvalo vo granicite na Egzarhijata, MRO se opredelila da go organizira i toa naselenie za izvojuvanje avtonomija na Makedonija i na taa oblast. Se odrzhal Kongres na MRO (5–12. Ⅳ 1896) so uchestvo na prvite lugje na Organizacijata: Goce Delchev, Damjan Gruev, GJorche Petrov, Pere Toshev, d-r Hristo Tatarchev, Petar Poparsov i dr., na koj bila usvoena nova politichka strategija i taktika vo dejstvuvanjeto i vkluchuvanje i na Odrinsko. Kongresot usvoil nova upravna podelba i teritorijalna organizacija (so sedum revolucionerni okruzi: Solunski, Bitolski, Skopski, SHtipski, Strumichki, Serski i Odrinski) i promena na imeto vo Tajna makedonskoodrinska revolucionerna organizacija (TMORO). Mesnite komiteti bile opolnomoshteni da vrshat prosvetuvanje na zhenite i sozdavanje masovno narodno dvizhenje. Usvoenite promeni bile vgradeni vo aktite & Ustavot i Vnatreshniot pravilnik. Po Kongresot zapochnalo zabrzano sozdavanje vooruzheni cheti, udarnata oruzhena sila na Organizacijata za odbrana na teritorijalniot integritet od tugji vooruzheni cheti i grupi vo Makedonija. Bil donesen i poseben Pravilnik (1900) za chetite so koj bi-lo regulirano formiranjeto, raOsnovachite na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) Pravilnikot za selskite cheti na Makedonskata revolucionerna organizacija (juli 1903) Simbolite za zakletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija Kletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija kovodenjeto, upotrebata, kako i borbenata obuka. Nivnite pripadnici-komitite nosele uniformirana narodna komitska obleka i obelezhje za pripadnost. Vooruzhenite sili gi rakovodel Delchev, koj ja osnoval i ja izgraduval voenata organizacija, so nadlezhnost na vrhoven inspektor. Organizacijata imala tajna poshta i tajna policija, sozdala funkcionalni mesni organi i tela. Na celata teritorija na Makedonija (do pochetokot na 1903) Organizacijata imala vospostaveno efektivna vlast na tajna drzhava vo drzhavata. Za da go sprechat uspehot na makedonskoto osloboditelno delo, balkanskite Spomen-muzejot na Smilevskiot kongres vo s. Smilevo, Bitolsko drzhavi (Bugarija, Grcija i Srbija) go zasilile propagandnoto dejstvuvanje so ufrluvanje i vooruzheni cheti. Bugarija organizirala infiltriranje na svoi eksponenti-vrhovisti za pridobivanje na rakovodnite lichnosti na MRO za krevanje na nepodgotveno vostanie vo Makedonija i nejzino likvidiranje kako samostoen politichki faktor. Toa bilo postignato na Solunskiot kongres na Organizacijata (15–17. I 1903) so donesenoto reshenie za krevanje vostanie, vo otsustvo na Delchev, Dame Gruev, GJorche Petrov, Sandanski i dr. vodechki lichnosti. Smrtta na Delchev, neprikosnoveniot vodach na MRO, koj zaginal vo borbata so osmanliskite voeni sili (4. Ⅴ 1903), po predavstvo od vrhovistite, go zabrzala pochetokot na vostanieto. Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug (2–7. Ⅴ 1903) vo s. Smilevo donel odluka za krevanje vostanie. Vostanieto rakovodeno od Glavniot vostanichki shtab pochnalo na Ilinden (2. Ⅷ 1903) i prerasnalo vo makedonska senarodna revolucija za osloboduvanje i za sozdavanje samostojna makedonska drzhava, najvisokiot dostrel vo dejstvuvanjeto na Makedonskata revolucionerna organizacija. Po Ilindenskoto vostanie silno se manifestirale vnatreshnite podelbi. Na Opshtiot rilski konres (vo pochetokot na 1905) samo privremeno bilo vospostaveno edinstvoto na Organizacijata. Na Kongresot bil otflen kvalifikativot „tajna“ od imeto i Organizacijata prodolzhila da dejstvuva pod imeto: Vnatreshna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija (VMORO). Vnatreshnite podelbi i grupiranja vo sprotivstaveni strui (1907): „centralistichka“ (predvodena od Sandanski) i „vrhovistichka“ (Hristo Matov) se zaostrile do stepen na megjusebni oruzheni presmetki. Taka doshlo do definitiven raskol (1908). Po Mladoturskata revolucija i po vospostavuvanjeto na parlamentarnoto ureduvanje (1908) Organizacijata prestanala da postoi. Dvete strui formirale politichki partii: Sandanski so Dimitar Vlahov Narodna federativna partija, a Hristo Matov Bugarski konstitucioni klubovi Makedonski revolucioneri osudeni na progonstvo vo Mala Azija (Dijarbekir), snimeni na zheleznichkata stanica vo Makedonija. CHetata na Jane Sandanski LIT.: Mihajlo Minoski, Prilog kon prashanjeto za imeto na Makedonskata revolucionerna organizacija vo pochetniot period od nejzinoto dejstvuvanje (18931896), Prilozi na MANU, 2, Skopje, 1995; Zb., Sto godini od osnovanjeto na VMRO i 90 godini od Ilindenskoto vostanie, Skopje, MANU, 1994; Ivan Katardjiev, Sto godini od formiranjeto na VMRO, sto godini revolucionerna tradicija, Skopje, 1993; Zb. Sto godini VMRO, zlatna kniga, Skopje, 1993; Vancho Georgiev, Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvizhenje vo Solunskiot vilaet 18931903 godina, Skopje, 2003. M. Min.
Кирилична верзија на написот
МАКЕДОНСКА РЕВОЛУЦИОНЕРНА ОРГАНИЗАЦИЈА