MAKEDONCI – slovenski narod vo etnichka, kulturna i nacionalna smisla shto zhivee vo RM, na teritorijata na etnichka Makedonija i vo dijasporata. Samoimenuvanjeto na nacijata Makedonci znachi koristenje na pravoto da se iskazhe chuvstvoto na kulturnoantropoloshka posebnost vo odnos na sosednite i site drugi narodi. Sovremenata makedonska drzhava e konstituirana kako DFM/NRM/SRM vo ramkite na Jugoslavija (od 1944). Osven Makedoncite vo RM i vo sosednite zemji, ushte ok. 700.000 lica se izjasnile kako etnichki Makedonci vo dijasporata (2004). Tie imaat svoi etnichki chuvstva, politichki, gragjanski i verski asocijacii i postojano go afirmiraat makedonskiot etnichki identitet. Do Balkanskite vojni Makedoncite zhiveele na teritorijata na istoriskata etnokulturna Makedonija shto iznesuvala 6.798 km². Deneska Makedoncite zhiveat vo RM (na ok. 38% od etnichkata teritorija na Makedonija – 25.774 km²), vo Egejskiot del na Makedonija vo RGR, vo Pirinskiot del na Makedonija vo RB, vo RA – vo etnichkite predeli Mala Prespa, Golo Br-do i Gora, i vo RS i na Kosovo, vo del od etnichkiot predel Gora i vo del od etnichkiot predel Pchinja. Granicite na teritorijata na etnichka Makedonija do 1913 g. bile istovremeno i etnografski granici. Kontinuitetot na makedonskite etnichki granici mozhe da se konstatira i od ranite srednovekovni izvori, koga namesto imeto Makedonija, makedonskite predeli se imenuvani kako „Sklavinija“ – zemja na Slovenite (Teofan). Aktuelnata severna granica na Grcija so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM e povlechena vo 1913 g. i nepravilno horizontalno ja seche etnichkata Makedonija na polovina. Seche delovi od strumsko-mestanskite, brsjachkite, bogdanskite, vardarskite, kosturskite i drugi makedonski etnichki predeli na shteta na makedonskiot narod. Etnichkite granici na Makedonija mozhat da se sledat pochnuvajkji od istochnata granica so Trakija i utokata na r. Mesta, od kade shto se iskachuva do zapadnite delovi na Rodopite i se dvizhi kon sever pokraj planinata Rila, ja seche r. Struma nad Blagoevgrad (Gorna DJumaja) i odi po vododelnicata na Osogovskite Planini i drugite poniski planini shto se naogjaat na zapadnata strana do niskata vododelnica megju rekite Vardar i Morava kaj Preshevo. Granicata natamu se dvizhi po vododelnicite na Skopska Crna Gora, ja seche r. Lepenec kaj Kachanik i se kachuva po vododelnicata na shar Planina. Od tuka zapadnata granica vodi preku planinata Korab do rekata Crn Drim i po vododelnicata megju Ohridskoto i Prespanskoto Ezero, na edna strana, i Korchanskata Kotlina, na druga strana. Potoa granicata vrvi po planinite Gramos i Pind. Tuka zapochnuva juzhnata granica i se dvizhi po juzhnata vododelnica na r. Bistrica i vo nasoka kon istok stignuva do Solunskiot Zaliv, go opfakja i Halkidichkiot Poluostrov, ostrovot Tasos i zavrshuva kaj utokata na r. Mesta. Spored podatocite od posledniot popis vo RM (2002), od vkupniot broj 2,022.547, kako etnichki Makedonci se izjasnile 1.297.981 ili 64,18%. Brojot na Makedoncite vo sosednite zemji (RGR, RB i RA) ne e poznat, bidejkji vo popisnite listi ne postoi mozhnost za izjasnuvanje na makedonskoto malcinstvo. Spored aproksimativni presmetki na Partijata na Makedoncite vo Grcija „Vinozhito“, okolu 200.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo ima vo Lerinsko, Vodensko i Kostursko. Sprotivno na toa, vo popisot vo Grcija (2001) se spomnuvaat samo 962 imigranti od „PJRM“. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo vo RB ima vo Pirinskiot del na Makedonija shto se pokazhuva so popisite od 1946 i 1956 g. (nad 70%), kako i vo popisot od 1992, koga 10.800 lugje se izjasnile kako etnichki Makedonci – i pokraj site pritisoci od drzhavata za nivna negacija. Sprotivno na toa, vo popisot vo RB (2001) figuriraat 5.071 Makedonci, pomalku duri i od popisot vo Avstrija (2001) – 5.145. Vidlivo e deka RGR i RB ne gi primenuvaat evropskite standardi za malcinski prava i za slobodno izjasnuvanje na drzhavnite popisi. Spored posledniot popis vo RA (1989), navedeni se samo 4.697 etnichki Makedonci, a se odnesuvaat samo za predelot Mala Prespa, kade shto Makedoncite uzhivaat teritorijalno ogranicheni reducirani malcinski prava. Spored presmetki na makedonskite partii i gragjanski zdruzhenija od Albanija, tie 4.697 iznesuvaat samo 5% od aproksimativnata brojka od ok. 200.000 etnichki Makedonci vo Albanija, koi nemale mozhnost da se izjasnat poradi nepostoenje posebna grafa vo popisite. Najgolema koncentracija na Makedonci vo Albanija ima vo etnichkite predeli Mala Prespa, Golo Brdo i Gora, kako i vo gradovite Tirana, Kuks, Korcha, Podgradec. Vo drzhavniot popis vo RS (2002) postojat posebni grafi za Makedoncite, kako i za Goranite shto se vsushnost isto taka islamizirani etnichki Makedonci. Spored popisnite podatoci, kako Makedonci se izjasnile 25.847 lica (0,35%) i 4.581 kako Gorani (0,06%), vkupno 30.428 Makedonci vo Srbija, koeshto ne odgovara na faktichkata sostojba. Drugite podatoci za brojnosta na Makedoncite vo drzhavite od poraneshna SFRJ se: RH (2001) – 4.270; RBIH (2005) – 2.278; RSL (2002) – 3.972. Popisite vo evropskite zemji ne mozhat da se koristat vo ovaa smisla, bidejkji se primenuva glavno metodologijata na „zemja na potekloto“. Intenzivnata migracija na Makedoncite (poradi ekonomski i politichki prichini) pridonela za sozdavanje mnogubrojni makedonski kolonii vo svetot, osobeno vo prekuokeanskite zemji. Spored popisot na SAD (2002), po sredna procenka ima 42.975 etnichki Makedonci ili po gorna procena – 51.955; spored popisot vo Kanada (2001) – 31.265 i spored popisot na Avstralija (2001) – 81.899. Makedonskite drzhavni institucii ne raspolagaat so tochni brojki za etnichkite Makedonci vo dijasporata. Se operira so priblizhna brojka od ok. 700.000 – spored podatoci od MIA (2003). Predcite na Makedoncite vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranite srednovekovni izvori pod plemenskite iminja Strumjani (po r. Struma), Smoljani (po r. Mesta), Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun), Berziti (severno od Solun), Sagudati (okolu r. Bistrica), Rinhini (na Halkidik), Velegiziti vo Tesalija, Vojuniti vo Epir i dr. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mozhe da se sledi vo srednovekovniot period vo ram-kite na srednovekovnite balkanski drzhavi (Istochno Rimsko Carstvo, Prvo i Vtoro Bugarsko Carstvo, Samuilovo Carstvo, Srpsko Carstvo) i vo turskoto srednovekovje (ⅩⅤ – ⅩⅠⅩ – pochetokot na ⅩⅩ v.). Modusot na administrativna nepromenlivost od nad pet veka pod turskata vlast pozitivno vlijael vrz zachuvuvanjeto na makedonskiot etnichki karakter na prostorot i odrzhuvanjeto na kontinuitetot so antichkata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Vez od zhenska koshula „uskuknjak“ (s. Stracin, Kumanovsko, ⅩⅠⅩ v.) Vezen rakav od zhenska koshula (Kichevija, ⅩⅩ v.) Nevestinski vez „sokaj“ za na glava (s. Lopatica, Bitolsko Pole, ⅩⅠⅩ v.) Vez od zhenska koshula (Petrichko, ⅩⅠⅩ v.) MAKEDONSKI NARODNI VEZOVI Vez od zhenska koshula „devet cveta“ (s. Skopska Blatija, ⅩⅩ v.) Nevestinski vez „sokaj“ za na glava (Ohridsko Pole, ⅩⅠⅩ v.) Grabeno rakavche, za postara zhena (Prilepsko Pole, ⅩⅠⅩ v.) Rakav od nevestinska koshula (Kostursko, ⅩⅠⅩ v.) Vez na rakav od zhenska koshula „so eden sindjir“ (s. Radiovce, Polog, ⅩⅩ v.) Vez od zhenska koshula (Caparsko Pole, ⅩⅩ v.) Vezen rakav od nevestinska koshula so „gjuvezna“ (s. Dunje, Mariovsko, ⅩⅠⅩ v.) Vez od zhenska krpa za na glava (s. Bugarievo, Solunsko, ⅩⅩ v.) Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etnichki identitet vo domenot na materijalnata, socijalnata i duhovnata kultura. Lesno prepoznatlivi verbalni i neverbalni etnichki simboli na etnichkite Makedonci do sredinata na ⅩⅩ v. se dijalektite/govorite na makedonskiot jazik, muzichkiot folklor, zhenskite narodni nosii i posebnata struktura na organiziranite zaednici na makedonskite endogamni etnichki grupi. Etnichkoto splotuvanje na Makedoncite se gradelo vrz osnova na sopstvenata etnichka kultura, kako i preku zdruzhuvanjeto protiv zaednichkiot neprijatel (turskata, grchkata ili druga tugja vlast, grchkata crkva itn.). Toa se potvrduva so inicijativi i masovni uchestva vo ajdutski i vostanichki akcii, sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite shto sledele potoa, vkluchuvajkji gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvizhenje vo Vtorata svetska vojna. Najkritichen period za etnichkite Makedonci bil ⅩⅠⅩ v., koga na Balkanot prodrele ideite za sozdavanje drzhava-nacija kako sosema razlichno opshtestvo od turskiot „milet sistem“ vo pogled na odnosot kon etnichkata i religiskata struktura na naselenieto. Od prvata faza – knizhevnofolkornata i propagandnata shto ja sproveduvale Srbite, Bugarite i Grcite na svojata matichna teritorija i na teritorijata na Makedonija, se preminalo kon realizacija na idejata so voeno-politichki dejstva i so pomosh od ruskite i evropskite mentori, sè do formiranjeto na prvite sovremeni balkanski drzhavi – Srbija, Grcija i Bugarija. Makedoncite napravile obid za sozdavanje svoja drzhava so aktot na Razlovechkoto (1876) i Kresnenskoto vostanie (1878/9), a osobeno so Ilindenskoto vostanie (1903). Po porazot na Ilindenskoto vostanie zapochnale makedonskite stradanja prosledeni so surovi kazni od strana na turskata vlast. Teshkite denovi prodolzhile vo vojnite na sosednite balkanski drzhavi – Srbija, Grcija i Bugarija za „osloboduvanje“, odnosno za podelba na Makedonija (1912–1923). Rezultatot od vojnite sosednite zemji, so pomosh na svoite stranski mentori, go presmetale na toj nachin shto Makedoncite bile proglaseni za „nepostoen narod“. Bez svoja drzhava i ostaveni na „sovesta“ na onie shto bile zainteresirani edinstveno za svoite interesi, Makedoncite dozhiveale, zaedno so makedonskta teritorija, da bidat podeleni na chetiri dela: grchki, bugarski, srpski i albanski. Po povlekuvanjeto na novite granici zapochnale intenzivni programi za unishtuvanje na makedonskoto chuvstvo i asimiliranje na Makedoncite vo kulturnite sferi na sosednite narodi shto pretstavuvalo prodolzhuvanje na zapochnatata akcija vo ⅩⅠⅩ v. Vo ovie procesi najmnogu nastradale Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija, kako najbrojno naselenie na okolu 51% od etnichkata teritorija na Makedonija. Tuka progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ognishta trael okolu 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo 6 nasoki: Bugarija, Turcija, NRM i FNRJ, prekuokeanskite zemji, Evropa i SSSR so zemjite od Istochniot blok. Vo soglasnost so idejata za nacijadrzhava, drzhavite vo koi bil podelen makedonskiot narod razvile metodologija i praktika za grciziranje – bugariziranje – srbiziranje – albaniziranje preku sistemi na kazni i eliminacija na „neposlushnite“ Makedonci. Sovremenata drzhava-nacija na Makedoncite po Vtorata svetska vojna (1944) imala status na republika – chlenka na zaednichkata drzhava DFJ/FNRJ/SFRJ. Konstituirana na teritorijata na poraneshnata srpska Vardarska Banovina vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija, NRM/SRM ne uzhivala polna samostojnost vo reshavanjeto na sopstvenite nacionalni prashanja. Site projavi na posilen patriotizam bile proglasuvani za shteten nacionalizam, a akterite bile kaznuvani ili marginalizirani. Vo nastanite povrzani so Informbiroto (1948/49) najgolema shteta pretrpela NRM so ogled na zatvoranjeto na granicite i promenata na odnosot kon Makedoncite vo sosednite zemji. Sepak, i vo tie uslovi, vo period od okolu polovina vek vo NRM/SRM nastapila silna afirmacija na etnichkite Makedonci i makedonskata kultura vo zemjata i vo svetot. Tie ednash vekje steknati prava i pridobivki teshko mozhat da se ponishtat. Makedonskiot etnichki identitet e afirmiran i kaj makedonskata dijaspora, kade shto vo zemjite so razviena demokratija slobodno se izjasnuvaat kako etnichki Makedonci. Makedonskiot jazik go pretstavuvaat: zapadnomakedonskoto narechje i narodnite govori vo toj del; jugoistochnomakedonskoto narechje i govorite vo toj del i severnite makedonski govori; vrz osnova na Misirkovata kodifikacija (1903) standardiziraniot makedonski jazik (1945) e zasnovan vrz centralnite govori na zapadnomakedonskoto narechje. Negativni posledici za makedonskiot jazik predizvikala akcijata na Bugarija za bugarska duhovna prevlast vo Makedonija shto zapochnala so standardizacijata na bugarskiot jazik. Amerikanskite protestantski misioneri, koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Istochna/Jugoistochna Makedonija, vo 30-tite i 40-tite godini na ⅩⅠⅩ v. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na bugarskiot jazik go izbrale dijalektot od Istochna Makedonija i Trakija, a ne onoj od avtentichnite severni bugarski teritorii. Zatoa po 1844 g. zapochnuva afirmacijata na deneshniot bugarski literaturen jazik – vrz osnova na istochnobugarskoto narechje. Spored religijata, Makedoncite pripagjaat na istochnopravoslavnoto hristijanstvo so makedonskata narodna religija (sinkretichki religiski sistem so lokalni makedonski varijanti). Vo RM ima enklavi i na istochno katolichko hristijanstvo (unijatstvo –ⅩⅠⅩ/poch. na ⅩⅩ v.), no i poedinci od zapadnoto katolichko hristijanstvo, so mali verski zaednici na protestantizmot. Vo RM muslimanite pripagjaat glavno na sunitskiot islam, so dervishki redovi (sunitski i shiitsko-sunitski islam). Makedoncite ne uzhivaat malcinski prava i slobodi vo RB i vo RG, a minimalni prava koristat samo vo eden mal region vo RA. Neshto povisoki standardi na elementarnite etnichki prava obezbeduva RS. Vo samostojnite drzhavi od poraneshnata SFRJ, kako RSL (sega chlenka na EU), RH, RCG i RBIH, Makedoncite gi uzhivaat elementarnite malcinski prava. Vo razvienite demokratski evropski drzhavi i vo prekuokeanskite zemji – SAD, Kanada i Avstralija, Makedoncite gi uzhivaat etnichkite i gragjanskite prava. Do osamostojuvanjeto na RM postoel ednopartiski drzhaven sistem na nivo na SFRJ shto funkcioniral vo koordinacija so posebnite (komunistichki) partii na republikite i pokrainite. Po raspagjanjeto na zaednichkata drzhava i osamostojuvanjeto na RM (1991) e voveden povekjepartiskiot parlamentaren sistem. Poradi poluvekovnata restrikcija na nacionalnite chuvstva na narodite vo SFRJ, nasekade, pa i vo RM, Dragi Stojkovski, potpretsedatel na organizacijata „Obedineti Makedonci“, Toronto pokraj partiite od gragjanski politichki karakter, se formirale povekje partii so etnichki i nacionalen karakter. Vo Makedonija postojat povekje partii od dvete kategorii. Megju desette glavni i dvanaesette pomali partii, kako pokarakteristichni za etnichkite Makedonci se izdvojuvaat VMRODPMNE i SDSM (od golemite) i LDP, DOM, NSDP, DS, LP i dr. (od pomalite). Postojat i preku sto zdruzhenija na gragjani. Etnichkite Makedonci imaat znachaen broj partii i zdruzhenija vo sosednite zemji i vo dijasporata, kako, na pr.: Organizacija na Makedoncite vo Albanija; OMO-Ilinden – politichka partija na Makedoncite vo Bugarija; Vinozhito – politichka partija na Makedoncite vo Grcija; Obedineti Makedonci – zdruzhenie na Makedoncite vo Kanada; Svetski makedonski kongres; Makedoncite vo Holandija; Macedonia Clasp of the NJorld; Svetski makedonski mladinski kongres; Makedoncite vo CHeshka; Dvizhenje za chovechkovite prava na Makedoncite vo Kanada; Makedonska patriotska/politichka organizacija za SAD i Kanada – Fort Vein, Indijana, SAD; Biser balkanski – kanadsko-makedonsko dvizhenje; Kanadsko-makedonska biznis mrezha; Makedonska kulturna asocijacija vo Ontario za lerinskiot region; Asocijacija na Makedoncite vo Obedinetoto Kralstvo – London; Makedonski sojuz vo shvedska – Geteborg; Folklorno makedonsko drushtvo „Vardarka“ – Maribor, Slovenija; Makedonska alijansa – Melburn, Avstralija; Komitet za makedonski chovekovi prava za Melburn, Viktorija Ink.; Zaednica na Makedoncite vo shvajcarija; Stranica na Makedonskata zaednica vo Detroit, SAD; Obedineta makedonska dijaspora i dr. LIT.: Carnegi Report of the International Commission to Inljuire into the Causes and Conduct of the Balkan NJars, NJashington, D.C., 1914; Vladimir A. Tsanoff, Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkedz 1858-1918, Sofia, 1919; Makedonija kako prirodna i ekonomska celina, INI, Skopje, 1978; Stojan Kiselinovski, Egejskiot del na Makedonija (1913 – Pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres Todor Petrov du, Polinja zhito – ridishta krv, Skopje, 2002; Krste P. Misirkov, Za makedonckite raboti. Priredil Blazhe Ristovski, MANU, Skopje, 2003; Mark Mazover, Balkanot, Skopje, 2003; Dimitris Litoksou, Grchka antimakedonska borba, 1, Od Ilinden do Zagorichani 1903–1905, Skopje, 2004; Gregordz Mihaelidis, Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia 1870-1970, 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend – SAD), https://drum.umd.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270.pdf. An. Sv. MAKEDONCITE VO GRAGJANSKATA VOJNA VO shPANIJA
Кирилична верзија на написот
МАКЕДОНЦИ