KUMANOVSKA KOTLINA – se protega na krajniot severen del na RM. Granicata na kotlinata e najjasno izrazena na zapadnata, severozapadnata i severnata strana, kade shto vodi po bilata na Skopska Crna Gora (pretstavena so nejziniot ogranok Karadak), Ruen (775 m) i na Kozjak (1.326 m), a poteshko mozhe da se sledi jugoistochnata granica sprema Ovche Pole. Slichno e i so severnata granica kade shto ja seche Kumanovsko-preshevskata Dolina. Zafakja povrshina od 1.290,5 km², a mal del 66,5 km² pripagja na Republika Srbija. Kumanovskata Kotlina se karakterizira so ritchesto-branoviden reljef koj e nastanat so vsekuvanje na pomali rechni tekovi vo nekogashnata centralna ezerska ramnina. Vo taa smisla mozhat da se izdvojat dve morfostrukturni celini: planinski reljef i dolinski reljef. Vo sredishniot del se protega Kumanovsko Pole. Vo nego se izdojuvaat dve morfoloshki celini: ZHegligovo na zapad, Sredorek so Stracin na istok i Cr-no Pole, Nagorichanska Zaramnina, Vrelo Pole i Rudo Pole kako pomali celini. Dnoto na Kumanovsko Pole e pokrieno so neogeni sedimenti. Vo tekot na pliocen JI del na kotlinata e zafaten so silna vulkanska aktivnost. Dokaz za toa e formiranjeto na golemata bazaltna plocha kaj s. Nagorichani, edinstvena od takov vid na Balkanskiot Poluostrov. Vo kotlinata se chuvstvuvaat promenetokontinentalni i promenetomediteranski vlijanija. Toa neshto ovozmozhuva odgleduvanje na gradinarski kulturi, pchenka, krmni rastenija i dr. Razviena e gradskata naselba Kumanovo. LIT.: T. Andonovski, I. Milevski, Geomorfoloshki karakteristiki na Kumanovskata kotlina, „Geografski razgledi”, kn. 36, Skopje, 2001. T. And.
Кирилична верзија на написот
КУМАНОВСКА КОТЛИНА