KRESNENSKOTO MAKEDONSKO VOSTANIE (5/17. Ⅹ 1878-1879) – vostanie na makedonskiot narod protiv osmanliskata vlast. Zapochnalo pod vodstvo na Dimitar Popgeorgiev i vojvodata Stojan Karastoilov koga bila razbiena voenata edinica i Kresna bila oslobodena. Vostanichkite dejstva proPechatot na nachalnikot dolzhile po na Glavniot shtab na Kresnenskoto vostanie tekot na reka(1878) ta Struma i vo planinskata oblast Karshijak, kade shto bila sozdadena slobodna teritorija i bila organizirana makedonska revolucionerna vlast. Vostanicite osnovale i konjichka edinica pod komanda na vojvodite Nikolica Makedonski i Kosta Nikolaev. Od vostanichkata teritorija vostanichkite dejstva prodolzhile vo drugite kraevi: DJumajsko, Melnichko Petrichko, Mehomisko (Razloshko) i Maleshevsko. Vo pochetokot na noemvri kratkotrajno bile oslobodeni Bansko i Razlog. Na slobodnata teritorija bila organizirana makedonska vostanichka vlast. Bugarskiot drzhaven faktor interveniral da go sprechi samostojniot od na Vostanieto so otstranuvanje na mesnoto makedonsko vostanichko rakovodstvo. So ubistvoto na avtoritetniot vostanichki vojvoda Karastoilov i progonuvanjeto na nachalnikot na Vostanichkiot shtab Dimitar Popgeorgiev-Berovski, vostani-Akt za organizacionata postavenost na shtabot na Kresnenskoto vostanie (1878) Karta na dejstvijata na Kresnenskoto vostanie (1878&1879) cite bile dovedeni vo polozhba na celosen poraz. Pred krajot na noemvri, so vrakjanjeto na vostanichkata teritorija na Dimitar Popgeorgiev, povtorno bil vospostaven redot i edinstvoto vo rakovodenjeto. Pred krajot na 1878 g. i vo pochetokot na 1879 g. vostanicite ja zacvrstile odbranata na oslobodenata teritorija. Na celata slobodna teritorija bile vozobnove-Dimitar Berovski ni site organi na makedonskata vostanichka vlast. Se sozdale uslovi za shirenje na Vostanieto i negovo prerasnuvanje vo masovno narodno vostanie za osloboduvanje i za sozdavanje avtonomna ili samostojna makedonska drzhava, obvrska prezemena so Ustavot na Makedonskiot vostanichki komitet. Komitetot gi opredelil i odnosite so sosednite balkanski drzhavi, zasnovani na principite na ramnopravnost i nemeshanje vo vnatreshnite raboti. Predvidel razmena na pretstavnici i odrzhuvanje „bratski” megjusebni odnosi so Bugarija i so Srbija. Makedonskiot vostanichki komitet bil edinstveno nadlezhen da go pretstavuva suverenitetot na vostanatiot makedonski narod i da ja afirmira celta na Vostanieto za pridobivanje na Evropa, odnosno na evropskite Golemi sili da prifatat sozdavanje makedonska drzhava. No, tie imale sprotivni interesi i odluchile Makedonija da se odrzhuva pod vlasta na osmanliskata drzhava. Koga stanalo izvesno deka zapadnite i centralnoevropskite Golemi sili bile edinstveni za sprechuvanjeto na sozdavanjeto na sanstefanska bugarska drzhava, bugarskiot faktor mu zadal nov, reshavachki udar na makedonskoto vostanie. Vodachot na Vostanieto Berovski bil uapsen i bil otstranet od Vostanieto. Vladata na osmanliskata drzhava imala cvrsti garancii od Silite za zadrzhuvanje na Makedonija, pred krajot na april upotrebila mokjni sili na redovnata armija, gi razbila dezorganiziranite vostanichki edinici i vospostavila vlast na vostanichkata teritorija. LIT.: Kresnenskoto vostanie vo Makedonija 1878–1879 godina, Skopje, 1982; Makedonija vo Istochnata kriza 1875– 1881, Skopje, 1978; Pravilata–Ustavot na Makedonskiot vostanichki komitet vo Kresnenskoto vostanie, Skopje, 1980. M. Min.
Кирилична верзија на написот
КРЕСНЕНСКОТО МАКЕДОНСКО ВОСТАНИЕ