KOZHUF – visok planinski masiv shto se naogja vo krajnite juzhni delovi od RM, na makedonskogrchkata granica, pomegju Tikveshkata Kotlina na severozapad i Gevgelisko-valandovskata Kotlina na istok. Se protega vo pravec jz–si. Planinskoto bilo e zaobleno i neraschleneto. Negovi najvisoki vrvovi se Zelen Breg (2.165 m), Dudica (2.138 m), Smreka (2.112 m), Porta (2.097 m) i dr. Zafakja povrshina od 893 km². Geoloshkiot sostav go pravat paleozojski shkrilci, koi se naogjaat vo podinata, a preku niv vo povisokite delovi lezhat trijaskite varovnici i vulkanski karpi. Vo neogenot Kozhuf bil zafaten so intenzivna vulkanska aktivnost pretstavena so silni erupcii i izlivi na vulkanska lava i piroklastichen materijal. Od andezitite se izgradeni povekje vulkanski kupi i vozvishenija i toa: Ostrec, Cvrstec, Momina CHuka. Vulkanskata aktivnost ovozmozhila sozdavanje na rudni lezhishta na antimonska i arsenova ruda (kaj Alshar i Smrdliva Voda), i na bakarna i olovno-cinkova ruda (kaj Dudica). Na Kozhuf e razvien karstniot reljef, osobeno vo karstnata oblast Huma. Za vreme na pleistocenot najvisokite delovi na ovaa juzhna planina na Makedonija bile zafateni so glacijacija, taka shto se srekjavaat tragi od nea vo vid na cirkovi. Na najvisokite delovi se razvieni izvorishnite chelenki na rekite: Doshnica, Boshava, Blashtica i dr. LIT.: A. Stojmilov, Fizichka geografija na R. Makedonija, PMF, Skopje, 2003. T. And. Planinata Kozhuf Ivan Kozarev
Кирилична верзија на написот
КОЖУФ