KORAB – visoka venechna planina shto $ pripagja na zapadnomakedonskata zona. So svoeto morfoloshko prodolzhenie Deshat se naogja vo krajniot zapaden del na RM. Na sever, preku prevalite vo izvorishniot del na Radika, se nadovrzuva na shar Planina. Ima meridijanski pravec na proteganje i po negoviot srt se protega makedonsko-albanskata granica. Na makedonskata strana, zaedno so Deshat, zafakja povrshina od 290 km². Istochnite strani strmno se spushtaat vo dolinata na Radika, a na zapad vo dolinata na Crni Drim, Republika Albanija. Na K. se naogja najvisokiot vrv vo RM Golem Korab (2.764 m). Golem Korab e chetvrti po visochinata vrv na Balkanskiot Poluostrov – po Korab, najvisokata planina vo Makedonija so vrvot Golem Korab (2.764 m) Mikasa (2.929 m) na Olimp, Musa lev) (12/24. Ⅳ 1873 – ?, 1937) ‡ru la (2.918 m) na Rila i Vihren ski slovenofil, publicist, re (2.915 m) na Pirin vo Bugarija. daktor, literaturen istorichar, Od drugite, povazhni vrvovi se: slavist i istorichar na slavisti- Crn Kamen (2.572 m), Kepu Bard kata. Po zavrshuvanjeto na Isto (2.683 m), Kabosh (2.391 m), Ko risko-filoloshkiot fak. na S. rabska Vrata (2.062 m), Ciganski Peterburshkiot univ. (1897) patu- Premin (2.295 m), Deli Senica va po slovenskite zemji vo Srbija (2.255 m). Vo morfoloshki pogled i Bosna i Hercegovina (1897‡ Korab se odlikuva so oddelni za 1898), a podocna i vo CHeshka (1908). ramneti delovi vo vid na platoa Redaktor na „Izv‹stiя SPb. sl. od koi se izdigaat prethodno vi- bl. ob-va” (1902-1910 iod 1912), sokite vrvovi. Vo morfotekton pom. redaktor na „PravitelÏs ski pogled Korab pretstavuva vennÎj vestnikъ”, sekretar na horst formiran za vreme na alp- SPb. slov. k-t (od 1907), a potoa skata orogeneza, a konechno obli predava srpsko-hrv. i cheshki jazik kuvan vo tercierot. Geoloshkiot i istorija na literaturite na Is sostav e pretstaven so paleozoj torisko-filoloshkiot fak. ina ski tvorbi – filiti, metapesoch ZHenskiot pedagoshki institut vo nici, dodeka povisokite delovi – SPb. Vo voenite godini (od 1915) vrvovite se od trijaski varovni e inspektor na Petrogradskiot ci. Vo vremeto na pleistocenot ucheben okrug, a po Oktomvriska bil zafaten so glacijacija, pora ta revolucija e prof. na FON na di shto e razvien fosilen glaci- Leningradskiot drzhaven univ. jalen reljef: cirkovi, valovi i (1924) i sorabotnik na Institu moreni. Planinskite padini se tot za slavistika vo Leningrad disecirani so postojani vodeni (1932-1934). Blizok so studentot tekovi shto izgradile dlaboki K. Misirkov, no kako redaktor na klisuri, a vo nivnite izvorishni „Sl. izv.” (1912-1913) vodi zhesto chelenki se razvieni cirkovi. Ta ka polemika so D. CHupovski ine kvi cirkovi se javuvaat vo izvo goviot „Makedonskijgolosъ (Ma rishtata na shtirovica, Gabrov kedonski glas)” po makedonskoto ska Reka, Dlaboka Reka i dr. Vo prashanje. Po Revolucijata, kako cirkovite na Ribnichka Reka se profesor, vo edna preporaka (25. naogjaat osum glacijalni ezera. Ⅷ 1924) pishuva deka CHupovski e LIT.: D. Vasileski, Radika, Tetovo, 1997; „rodum od Makedonija, lichno mi e A. Stojmilov, Fizichka geografija na R. poznat od 1910 g. kako opshtestven Makedonija, PMF, Skopje, 2003. T. And. rabotnik od najdobrata strana. Toj vo tekot na redica godini ra-
Кирилична верзија на написот
КОРАБ