KONSTANTINOVICH Gavril Konstantinovich .- (vistinskoto polno ime: Gavril/Gavro Kostadinov Tasev) (Smrdesh, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija vo RGr, 4. Ⅳ 1878 – vo vozot kon Murmansk, Rusija, 1. IX 1918) – makedonski nacionalen deec, eden od osnovachite i potpretsedatel na MNLD vo S.-Peterburg, voen lekar. Po shkoluvanjeto vo grchki i vo bugarski uchilishta, od 1 juli 1897 g., so stipendija od Ministerstvoto za nadvoreshni raboti na Srbija, se zapishuva vo Ⅵ klas na Ⅱ belgradska gimnazija. Vo noemvri 1898 g. moli da bide zapishan kako pitomec vo Voenata akademija, no po informaciite od Srpskiot konzulat vo Bitola, molbata mu e odbiena. Vo 1900 g. ja zavrshuva Belgradskata klasichna gimnazija „Vuk Kara-djikj” i se zapishuva kako redoven student na Filozofskiot fakultet (Otsek za prirodni nauki) vo Belgrad. Na 8 oktomvri povtorno go moli ministerot za nadvoreshni raboti za stipendija, naglasuvajkji deka „bez sredstva i sloboda nema ni vospitanie ni obrazovanie”. Dobiva stipendija kako pitomec, no „da se shkoluva na nekoj ruski univerzitet i da se podgotvuva za lekar”. Po zavrshuvanjeto na prvata godina na Filozofskiot fakultet vo Belgrad, na 15. Ⅶ 1901 g. podnesuva molba i od 1. IX se zapishuva vo Ⅰ godina na Voeno-medicinskata akademija vo S.-Peterburg. Na 28. Ⅴ 1902 g. go izvestuva Ministerstvoto za nadvoreshni raboti vo Belgrad da ne mu se prakja vekje srpskata stipendija, bidejkji ochekuva ruska. Na 11. Ⅲ 1903 g. srpskiot ambasador vo S.-Peterburg St. Novakovikj go izvestuva svoeto ministerstvo deka G. K. po avgust minatata godina „nikogash vekje ne mu se javuva na Pratenishtvoto”. Megjuvremeno, se zblizhuva so K. Misirkov, D. CHupovski, St. Dedov, D. Mishajkov i drugi makedonski studenti i emigranti, pa na 28. H 1902 g. toj e megju potpisnicite-osnovachi na MNLD, a na vtorata sednica (29. Ⅻ 1902) e izbran za potpretsedatel i uchestvuva vo site aktivnosti na Drugarstvoto. Po predavanjata na Misirkov i pojavata na knigata „Za makedonckite raboti”, vo dekemvri 1903 g., se naogja vo golema materijalna kriza i se soglasuva da dobie srpska godishna pomosh. No nastanuvaat studentski branuvanja na Univerzitetot i vo Voenata akademija, zapochnuva i Rusko-japonskata vojna (1904–1905) i G. K. e ispraten kako pomoshnik-lekar vo IX moskovski letechki odred na japonskiot front. Vo 1907 g., so odlichen uspeh, ja zavrshuva Voeno-medicinskata akademija, no zakonski nema „pravo na sluzhba i lekarska praktika vo granicite na Ruskata Imperija”, bidejkji nema „rusko matursko svidetelstvo”, pa e ostaven za ordinator na Klinikata. Projavuva aktivnost vo slovenofilskite krugovi i izbran e za redoven chlen na SPBSBD i na Crveniot krst (1908), drzhi javno predavanje protiv avstro-ungarskata aneksija na Bosna i Hercegovina i go potpishuva memorandumot shto ruskite univerziteti i drushtva mu go upatuvaat „na celiot svet”. Nemajkji uslovi da sluzhi ni vo Rusija ni vo tatkovinata, stanuva lekar vo Turkestan (1908–1910) i raboti vo suzbivanjeto na chumata vo Mandjurija. Se vrakja vo S.-Peterburg kako ordinator vo privatnata Hirurshka klinika na prof. Fjodorov (1910/11), a potoa e „ordinator na Klinikata pri Katedrata za specijalna patologija i terapija na vnatreshnite bolesti”. Sogleduvajkji ja opasnosta od balkanska vojna i od podelba na Makedonija, zaedno so D. CHupovski i N. Dimov, zapochnuvaat postapka za registracija na novoosnovanoto Slovenomakedonsko nacionalno-prosvetno drushtvo „Sv. Kiril i Metodija” (27. Ⅵ 1912). Nadlezhnite ruski vlasti go odbivaat registriranjeto i pochnuva Prvata balkanska vojna. Sakajkji da se najdat na mestoto na nastanite, K. Misirkov stignuva vo Solun, N. Dimov vo Sofija, D. CHupovski vo Veles, a na 5. H 1912 g. G. K. podnesuva molba do SPBSBD „za lekar vo odredot shto se isprakja vo Srbija i Crna Gora”, naglasuvajkji deka „kako chovek rodum od Makedonija gi vladeam grchkiot, turskiot, bugarskiot, srpskiot i slovenomakedonskiot jazik”. Stanuva upravnik na Ruskata voena bolnica vo Cetinje (23. H 1912). Odlikuvan za rabotata, no razocharan od rezultatite od vojnata za Makedonija, na 27. Ⅰ 1913 g. ja napushta Crna Gora i se vrakja vo Peterburg (7. Ⅱ 1913). Kako eden od trojcata najistaknati chlenovi na Makedonskata kolonija vo S.-Peterburg, na 1. Ⅲ 1913 g. go potpishuva prviot Memorandum na opolnomoshtenite Makedonci do Londonskata konferencija. Se gotvi makedonska delegacija da patuva vo Pariz i vo London. Na 7 juni go potpishuva i vtoriot Memorandum do Vladite i do javnosta na sojuznite balkanski drzhavi. Uchestvuva na razni sobranija i tribini i vo podgotovkite i izdavanjeto na sp. „Makedonskiй golos„ (Makedonski glas)”. Dava izjava za Makedonija vo v. „Petrogradskaя gazeta” (4. Ⅶ 1913). Vo 1914 g., pod psevdonimot Vrazhinovski, ja objavuva malata broshurka-agitka „Slavjanofilite i novovremenskite makedonofobi” protiv slovenofilite vo „Slavяnskiя izv‹stiя” i srbofilite vo „Novoe vremя”, a za makedonska drzhava vo Balkan-ska federacija. Zaminuva vo Praga i raboti kako „ordinator na Hirurshkata klinika na profesorot Kukuli i na Ginekoloshkata klinika na profesorot Pihta”. Po pochnuvanjeto na Prvata svetska vojna se vrakja vo Petrograd, no naskoro e mobiliziran i ispraten na frontot vo Prusija, kako „postar lekar vo Kovenskata bolnica”. Po otstapuvanjeto na ruskite vojski, se vrakja vo ruskata prestolnina. Po baranje na sojuznichkata Srbija, ispraten e vo Nish kako dogovoren „voen lekar voⅤkadrovski polk na shumadinskata divizija”. Ranet e vo bitkite so bugarskata vojska kaj Leskovac, no i natamu ja izvrshuva svojata dolzhnost. Go prezhivuva prefrlanjeto na srpskata vojska preku Albanija do ostrovot Krf, kade shto Vrhovnata komanda na srpskata armija mu odobruva „otsustvo za lekuvanje” (23. Ⅱ – 1. Ⅴ 1916), na raspolaganje na Srpskata legacija vo Petrograd. Drzhi predavanja za vojnite na Balkanot i objavuva statii vo pechatot. Od avgust 1916 g. e postaven za dogovoren trupen lekar na Ⅰ srpska dobrovolechka divizija i, kako sanitetski kapetan od Ⅰ klasa, preku Odesa gi prodolzhuva borbite vo Dobrudja, no doagja vo sudir so srpski oficeri i e zatvoren. Nezadovolen, ja frla srpskata uniforma i kako ruski podanik ja oblekuva ruskata i na 15. Ⅱ 1917 g. podnesuva ostavka. Vednash e ispraten vo Elisavetgrad kako upravnik na Ⅰ srpska ambulanta za da gi lekuva srpskite begalci i dobrovolci. Se razboluva i se vrakja vo Petrograd, kade shto se vkluchuva vo Makedonskiot revolucioneren komitet na D. CHupovski za Balkan-ska Federativna Demokratska Republika. Na 10. Ⅶ 1917 g. napishuva „Otvoreno pismo od juzhnoslovenski revolucioner do predavnicite na Rusija i na slovenstvoto” i go objavuva vo petrogradski vesnik, poradi koe vesnikot e zabranet i tekstot se rastura vo rakopis so potpisot „Ruski gragjanin d-r Konstantinovich, makedonski revolucioner”. Od pochetokot na avgust 1917 g. zaminuva vo gr. Kem kako epidemiolog pri Direkcijata za izgradba na Murmanskata zheleznica. Po Oktomvriskata revolucija se opredeluva za bolshevicite i vo maj 1918 g. stanuva chlen na Izvrshniot komitet na Sovetot na rabotnichkite i selskite deputati vo gradot Kem i komesar za narodno zdravje. Gi podaruva site pari i dobieni ordeni „vo polza na Revolucijata”. Kako lekar, komesar i opshtestvenik uchestvuva vo rabotata na Revolucionerniot tribunal i na Okoliskiot sovet na rabotnichkite i selskite deputati, chesto zboruva i podnesuva referati. Vo eden takov govor se deklarira kako „Juzhen Sloven i makedonski revolucioner” i nastapuva od imeto na „makedonskite revolucioneri”. Napishuva i eden „dijalog” pod naslov „Revolucioner i tiran”. No vo pochetokot na juli 1918 g. intervencionistite od Antantata go zazemaat Kem, go fakjaat G. K. i go predavaat za isleduvanje vo Ⅰ srpska dobrovolechka divizija. Obvinet e za „svoevolno napushtanje na srpskata vojska” i za „bespravno otfrlanje na srpskata kokarda i epoleti”, kako dezerter, predavnik, shpion, protivnik na Srbija i na nejzinite sojuznici, pritoa bolshevik i sovetski funkcioner shto odrzhuval vrski so disidentite vo Elisavetgrad i ne se priznaval kako Srbin, tuku kako „Makedonski Sloven”. Po dolgo ispituvanje, ne bile najdeni pravni dokazi za sudenje i bil ispraten kaj Angliskiot intervencionistichki centar vo Murmansk, no nabrgu e vraten vo Dopolnitelniot bataljon na SHS i, po novite ispituvanja, bil ubien vo vozot za Murmansk i isfrlen od vagonot. BIB.: Makedonec„ d-r„ Konstantinovich„, „Peterburgskaя gazeta”, DJLVII, – 180, Petrograd„, 4. Ⅶ 1913, 2; Vrazhinovskiй, Slavяnofilì i novovremennìe makedonofobì, Petrograd„, 1914; G. V…….skiй, PisÝmo iz„ Kostura, „Makedonskiй golos„ (Makedonski glas)”, Ⅱ 9, Petrograd„, 2. Ⅲ 1914, 13–15; Uzhasì geroicheskoй Serbii. Raskaz„ d-ra Konstantinovicha, „Birzheviя v‹domosti” (vecherniй vìpusk„), 15431, Petrograd„, 9 (22). Ⅱ 1916; Uzhasì geroicheskoй Serbii. Raskaz„ d-ra Konstantinovicha, – „Birzheviя v‹domosti” (vecherniй vìpusk„), 10. Ⅲ 1916; Stranichka balkanskih„ koshmarov„, Raskaz„ d-ra Konstantinovicha, „Birzheviя v‹domosti” (vecherniй vìpusk„), 15477, 1 (14). Ⅳ 1916. IZV>: CentralÝnìй Gosudarstvennìй Voenno-istoricheskiй Arhiv, Moskva, f. 316, op. 66, d. 1239; CentralÝnìй Gosudarstvennìй Istoricheskiй Arhiv Sankt-Peterburga, f. 400, op. 1, ed. hr. 1407; Arhiv Srbije, Beograd, f. PP, red 314, 1897; PP, red 255, 1898; PP, red 253, 1899; PP, red 270, 1900; PP, red 309, 1902; f. Vsh, Ⅵ– 1283, 1900. LIT.: Dancho Zografski, Razvojniot pat i uchestvoto na Makedonecot d-r Gavril Konstantinovikj vo Oktomvriskata revolucija, „Glasnik na INI”, I, 2, Skopje, 1957, 17–37; Blazhe Ristovski, Dimitrija CHupovski (1878–1940) i Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978, 164–172 i Ⅱ, 59–60 i 316–317. Bl. R. Georgi Konstantinovski
Кирилична верзија на написот
КОНСТАНТИНОВИЧ Гаврил Константинович