KONESKI, Blazhe (s. Nebregovo, Prilepsko, 19. Ⅻ 1921 – Skopje, 7. Ⅻ 1993) – filolog, poet, univerzitetski profesor. Najistaknata figura na makedonistikata vo periodot po Osloboduvanjeto na Makedonija. CHlen na Komisijata za kodifikacija na makedonskiot literaturen jazik i nejzin najistaknat pretstavnik (sostavuvach na najgolem del od prviot Makedonski pravopis, 1945, i na proshirenoto izdanie Makedonski pravopis so pravopisen rechnik, 1950). Tvorec na osnovoBlazhe Koneski polozhnichkite trudovi na makedonskiot jazik (gramatikata, rechnikot, istorijata, istoriskata fonologija). Osnovnoto obrazovanie go zapochnuva vo rodnoto selo na nepolni shest godini, za da ne zgasne uchilishteto poradi nedovolen broj uchenici. Otkako go zavrshil prvoto oddlelenie, semejstvoto se preseluva vo Prilep, pa tamu go zavrshuva osumgodishnoto shkoluvanje. Srednoto obrazovanie go prodolzhuva, poradi ukinuvanjeto na Gimnazijata vo Prilep, vo Gimnazijata vo Kraguevac i maturira vo 1939 g. Tamu se vkluchuva vo literaturniot zhivot na Gimnazijata, stanuva urednik na uchilishnoto spisanie „Podmladak”, pishuva pesni na srpski jazik, a vekje vo pochetokot na 1939 nastanuva kaj nego smena na jazikot i pochnuva da pishuva na makedonski. Prvata pesna na makedonski mu e Pismo do edna majka (po ugled na soodvetna pesna od Majakovski). Po nagovor od drugarite i zhelba od roditelite, obrazovanieto go prodolzhuva na Medicinskiot fakultet vo Belgrad. No samo po eden semestar pominato na nego, sfakja deka negov interes ne e medicinata. Vekje vo letniot semestar na 1940 g. se prefrla na Filozofskiot fakultet, na slavistika i izbira retka kombinacija: jugoslovenska literatura pod A, a pod B ruska literatura i ruski jazik. Privlechen od poezijata na nekoi polski poeti (Mickjevich, Slovecki i dr.) posetuva fakultativen kurs po polski jazik. So vremeto na studiite vo Belgrad se svrzuva i negovoto otkrivanje na narodnoto tvoreshtvo na Marko Cepenkov, objavuvano vo poznatiot bugarski Zbornik za narodni umotvorenija. Zapoznavanjeto so ovoj materijal mu pomaga da napravi ushte kako student nacrt na gramatika na makedonskiot jazik i opis na prilepskiot govor. Dobar del od ovie negovi beleshki se iskoristeni, po Osloboduvanjeto, vo oformuvanjeto na negovata Gramatika (1952, 1954) i monografijata Prilepskiot govor (1948). Zapochnuvanjeto na Vtorata svetska vojna na prostorite na Jugoslavija vo 1941 g. mu go onevozmozhuva shkoluvanjeto vo Belgrad, pa e prisilen da gi prodolzhi studiite na Univerzitetot vo Sofija. Tuka mu se priznaeni trite semestri od Belgrad i diplomira vo 1944 g. Rabotejkji na seminar-ska rabota za deloto na nadezhniot slavist Dimitar Matov, toj doagja do znachajni podatoci za razvojot na makedonskiot jazik. Megju drugoto, se zapoznava so obemnata recenzija na Aleksandar Teodorov – Balan za deloto na Krste Misirkov „Za makedonckite raboti”. I pokraj upornoto insistiranje da dojde direktno do ova znamenito delo za makedonskata posebnost, toa ne mu se ovozmozhuva. No mislata da se zapoznae popodrobno so nego ne go napushta. Go koristi prviot mozhen sluchaj po Osloboduvanjeto, koga opshtestvenite uslovi se izmeneti, da go pobara deloto. Vo juni 1945 g. odi vo Sofija, ja dobiva knigata, pravi beleshki i ja objavuva vednash vo pechatot opshirnata statija Edna makedonska kniga i so toa vrshi prva popularizacija na Misirkov kaj nas. Esenta 1944 g., ushte pred celosnoto osloboduvanje na zemjata, toj e vekje vo privremeniot drzhaven i politichki centar na slobodnata teritorija vo s. Gorno Vranovci, Veleshko. Tuka e toj preveduvach, korektor i lektor na vesnicite i drugite publikacii, tuka toj drzhi pred poshirok auditorium kulturni i opshtestveni dejci nekolku predavanja za razvojot na makedonskiot jazik i za negoviot literaturen lik. B. Koneski: Kon makedonskata prerodba (vtoro izdanie, 1959) B. Koneski: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik (1952) Po Osloboduvanjeto Koneski e naznachen za lektor na Makedonskiot teatar: preveduva pomali tekstovi za igra na scenata i piesata „Platon Krechet” od Aleksandar Kornejchuk, so koja na 3 april 1945 g. beshe oznachena dejnosta na Dramata na MNT so celovecherna pretstava, a ja pishuva i aktuelnata ednochinka Gladna kokoshka proso sonue, so koja vo Tea-tarot beshe prechekana Novata 1945 g. Pred poshirokata javnost se pretstavuva vo maj 1945 g. so predavanjeto Makedonskata literatura i makedonskiot literaturen jazik na Narodniot univerzitet vo Skopje. Od proletta 1945 g. toj e na rabota vo Ministerstvoto za prosveta, uchestvuva vo mnogu akcii od oblasta na prosvetata i kulturata, kako i vo osnovanjeto na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Eden e od osnovachite na Filozofskiot fakultet (1946), na Institutot za makedonski jazik „Krste Misirkov” (1953), na MANU (1967, prv pretsedatel), na Drushtvoto na pisatelite na Makedonija (1947, prv pretsedatel), na Drushtvoto (Sojuzot) za makedonski jazik i literatura (1954), na Makedonskiot slavistichki komitet (1963), na sp. „Makedonski jazik” (1950, prv glaven i odgovoren urednik) i dr. Dekan na Filozofskiot (Filoloshkiot) fakultet vo Skopje, rektor na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje (1958–1960). CHlen na akademiite na naukite na Hrvatska (1962), Srbija (1963), Slovenija (1963), Bosna i Hercegovina (1969), a potoa i na Vojvodina i na Crna Gora, kako i na Avstrija i Polska. Pochesen doktor na univerzitetite vo CHikago (1968), Vroclav (1970), kako i na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje. Nositel e na NJegoshevata i na Herderovata nagrada, na nagradite AVNOJ, „Skender Kulenovikj”, Sojuzot na pisatelite na SSSR, „Zlatniot venec” na Strushkite vecheri na poezijata i dr. Blazhe Koneski: Lozje (raskazi) Svojot odnos kon lichnosta i deloto na Koneski, makedonskata nauchna i kulturna javnost go pokazha so imenuvanjeto na Filoloshkiot fakultet vo Skopje so negovoto ime i so osnovanjeto na Fondacijata za makedonski jazik „Nebregovo”. BIB.: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik (I 1952, Ⅱ 1954), Rechnik na makedonskiot jazik (I 1961, Ⅱ 1965, Ⅲ 1966, redaktor), Istorija na makedonskiot jazik (1965), Istoriska fonologija na makedonskiot jazik (Hajdelberg, 1983, na angliski; Skopje, 2001, na makedonski). Avtor i na mnogu drugi znachajni trudovi: Makedonskite uchebnici od ⅩⅠⅩ vek – Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerodba (1949), Prilepski govor (1949), Makedonskata literatura vo ⅩⅠⅩ vek – Kratok pregled i tekstovi (1950), Za makedonskiot literaturen jazik (1952), Vraneshnichki apostol (1956), Jazikot na makedonskata narodna poezija (1971), Besedi i ogledi (1972), Makedonskiot ⅩⅠⅩ vek. Jazichni i knizhevno-istoriski prilozi (1986), Likovi i temi (1987), Makedonski mesta i iminja (1991). Negovi se i stihozbirkite: Zemjata i ljubovta (1948), Pesni (1953), Vezilka (1955), Sterna (1966), Rakuvanje (1969), Stari i novi pesni (1979), CHeshmite (1984), Sobrani pesni (1987), Sredba vo rajot (1988), Crkva (1988), Zlatovrv (1989), Seizmograf (1989), Crn oven (1993). I prepevite: Gorski venec od NJegosh (1947), Lirski intermeco na H. Hajne (1952), Otelo na V. shekspir (1953), Krshtevanje na Savica od F. Preshern (1980), kako i pesni od Aleksandar Blok, Adam Mickjevich, Vladimir Majakovski, Desanka Maksimovikj i dr. LIT.: Makedonski jazik, DJDJDJII–DJDJDJIII (1981–1982). Posveteno na akademik Blazhe Koneski po povod na 60-godishninata. Skopje, 1982; Cane Andreevski, Razgovori so Koneski, Skopje, 1991; Liljana Ristevska, Bibliografija na trudovite na akademikot Blazhe Koneski. Spomenica, MANU, Skopje, 1994; Pridonesot na Blazhe Koneski za makedonskata kultura. Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij”, Filoloshki fakultet „Blazhe Koneski”, Skopje, 1999; Deloto na Blazhe Koneski (ostvaruvanja i perspektivi) Megjunaroden nauchen sobir po povod 80-godishninata od ragjanjeto na Blazhe Koneski, MANU, Skopje, 2002; Studii i ogledi za Koneski. Edicija „Makedonski zbor”, kn. 1, Fondacija za makedonski jazik „Nebregovo”, Skopje, 2002; Po shto go zapametiv Koneski. Edicija „Makedonski zbor”, kn. 2, Fondacija za makedonski jazik „Nebregovo”, Skopje, 2003; Trajko Stamatoski, Mislata na Blazhe Koneski. Edicija „Makedonski zbor”, kn. 3, Fondacija za makedonski jazik „Nebregovo“, Skopje, 2006; Nulo Minisi, Blazhe Koneski poet i gramatichar. MANU, Skopje, 2007. T. S.
Кирилична верзија на написот
КОНЕСКИ, Блаже