KOLONIZACIITE VO MAKEDONIJA (1918–1953). Vo oznacheniot period vo Makedonija bile izvrsheni dve kolonizacii. Prvata kolonizacija bila izvrshena vo periodot megju dvete svetski vojni (1918–1941). So koloniziranje vo Makedonija semejstva od drugite kraishta na Kralstvoto Jugoslavija golemosrpskiot vladejachki rezhim nastojuval da ja razbie kompaktnata etnichka celost na naselenieto od ovoj del na Makedonija i da izvrshi denacionalizacija i asimilacija na makedonskiot narod. Utvrdeno e deka vo oznacheniot period na podrachjeto na Vardarskiot del na Makedonija bile naseleni vkupno 4.167 kolonistichki semejstva. Kolonistite dobivale pokrupni imoti i poplodna zemja, steknuvale pravo da gi polzuvaat utrinite, shumite i pasishtata vo drzhavna i vo selska sopstvenost, im bil dodeluvan zemjodelski inventar, dobivale kukji i drugi pomoshni zgradi shto gi podigala drzhavata, bile snabduvani so povolni zaemi, osloboduvani od plakjanje: danoci, opshtinski davachki, carini i sl. Kolonizacijata ne gi postignala ochekuvanite rezultati. Etnichkata kompaktnost na makedonskot narod ne bi-la razbiena. Kolonistichkite semejstva, i pokraj dobienite brojni privilegii i potroshenite sredstva, ne uspeale da sozdadat stabilni zemjodelski stopanstva i ne go unapredile zemjodelskoto Istoriska karta na kolonizacijata vo Vardarskiot del na Makedonija (1919-1929) proizvodstvo. Mnoshtvo kolonistichki semejstva, osven shto doagjale vo sudir so mesnoto naselenie, ne uspevale da se prisposobat na klimatskite uslovi i se vrakjale vo rodnite kraishta ili se naseluvale vo makedonskite gradovi, kade shto povtorno so obilna poddrshka na rezhimot navleguvale vo trgovijata, bankarstvoto, industrijata i vo drugite poprofitabilni dejnosti i zanimanja. Vo vremeto od 1945 do 1953 g. vo Makedonija, kako federalna edinica na novata jugoslovenska drzhava, naporedno se odvivale dva vida kolonizacii. Dokolku preseluvanjeto bilo nadvor od Makedonija, odnosno vo druga federalna edinica (republika), kolonizacijata bila narekuvana sojuzna (nadvoreshna), a kolonizacijata vo ramkite na samata republika bila narekuvana zemska (vnatreshna). Nadvoreshnata kolonizacija bila nasochena kon naseluvanje semejstva vo Vojvodina. Ovaa kolonizacija bila so namerata za „slovenizacija” na Vojvodina, zad shto vsushnost se kriele namerite za „srbizacija”. Od Makedonija bile naseleni vo Vojvodina vkupno 1.678 makedonski selski semejstva so 10.352 chlenovi. Naseluvanjeto vo Vojvodina bilo so mnogu teshkotii. Naselenicite sakale da dobijat imoti vo individualna sopstvenost, a bile prinuduvani da vleguvaat vo formiranite zemjodelski zadrugi i kolektivno da ja obrabotuvaat zemjata. Mesnoto naselenie pokazhuvalo neprijatelski stav sprema kolonistite. Mnozina od kolonistite po izvesno vreme se vrakjale nazad vo svoite rodni mesta. Preku vnatreshnata kolonizacija se nastojuvalo da se reshi problemot so siromashnite semejstva od pasivnite kraishta. Semejstva od selata na Skopska Crna Gora bile naseluvani vo nizinskite predeli na Skopskata Kotlina. Vo Pelagonija i vo Tikveshijata bile naseluvani semejstva od pasivnite kraishta na Debarca i na Malesija. Mnogu begalci od Egejskiot del na Makedonija bile naseleni vo Ovche Pole i vo Negotinska okolija. I ovaa kolonizacija (po obem mnogu poskromna od nadvoreshnata), bi-la povrzana so brojni problemi i teshkotii od sekakov vid (preselba, smestuvanje, obezbeduvanje so zemja, kukji, pomoshni zgradi, prisposobuvanje, socijalno integriranje vo novata sredina i sl.). IZV.: d-r Eftim Bojadjievski, Kolonizacijata vo Makedonija, „Godishnik na Ekonomskiot fakultet”, Skopje, 1961; d-r Aleksandar Apostolov, Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija, Skopje, 1966; d-r Simo Mladenovski, Banatskoto selo Jabuka, Skopje 1986; d-r Risto Hristov, Selskoto stopanstvo na Vardarska Makedonija megju dvete svetski vojni niz arhivski izvori, „Istorija”, br. 1–2, Skopje, 1987; D-r Simo Mladenovski, Makedoncite vo Vojvodina po Osloboduvanjeto, Naciite, malcinstvata i balkanskata sorabotka, Delchevo, 1987, 345–350; d-r Risto Hristov, Seloto vo Vardarskiot del od Makedonija megju dvete svetski vojni (socio-ekonomski istrazhuvanja), Skopje, 1993; d-r Violeta Achkoska, Agrarnata reforma i kolonizacija vo Makedonija 1944–1953 (dokumenti), Skopje, 1997; istata, Agrarno-sopstvenichkite odnosi, promeni i procesi vo Makedonija 1944–1953, Skopje, 1998. R. H. Aleksandar Apostolov: Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija
Кирилична верзија на написот
КОЛОНИЗАЦИИТЕ ВО МАКЕДОНИЈА