KOCHANI – grad vo istochniot del na RM so 28.330 zh. (2002 g.). Lezhi od dvete strani na istoimenata reka vo prostorot, kade shto taa ja napushta planinata Osogovo i navleguva vo Kochanskata Kotlina, na nadmorska visina od okolu 350 m. Preku Kochani vodi magistralniot pat M–5, koj na zapad go povrzuva so SHtip i Veles, a na istok so Delchevo. Od Veles preku SHtip do Kochani vodi zheleznichka linija. Gradot zafakja povrshina od 770 ha, a topografski se protega po dolinata na Kochanska Reka i okolnite ridovi. Ima umereno kontinentalna klima so odredeno mediteransko vlijanie. Prosechnata godishna temperatura na vozduhot iznesuva 13,0°C, a prosechnite godishni vrnezhi 522 mm. K. prvpat se spomenuva vo edna povelba na despot Oliver vo 1337 g. Za nego malku se znae od prvite vekovi na turskoto vladeenje. Spored Evlija CHelebija, vo vtorata polovina na ⅩⅤⅠⅠ v. pretstavuval gratche so 600 kukji, imal edna djamija, eden an i okolu 15 dukjani. Kon krajot na ⅩⅠⅩ v. gradot stanal poznato pazarishte na oriz i afion. Vo nego se naselile dosta Turci od Mala Azija i toj stanal makedonskoturska naselba. Turcite zhiveele vo severniot, a Makedoncite vo juzhniot del na gradot. Odreden razvoj gradot dozhiveal po izgradbata na zheleznichkata linija vo 1926 g., koga stanal glavna sobirna stanica za ovoj del na Istochna Makedonija. Gradot pochnal brzo da se razviva vo vtorata polovina na minatiot vek. Vo 1953 g. vo nego zhiveele 8.034 zh., a vo 2002 g. toj broj se zgolemil na 28.330 zh. Od niv 25.730 zh. bile Makedonci, 1.951 Romi, 315 Turci, 193 Vlasi i 63 Srbi. K. e sedishte na opshtina koja zafakja povrshina od 36.036 ha, ima 28 naseleni mesta so 38.092 zh. Glavna stopanska granka e industrijata, i toa: prehranbenata, avtomobilskata, drvnata, celulozno-hartienata i tekstilnata industrija. Vo gradot ima tri osumgodishni i dve sredni uchilishta, dom na kulturata, kino, gradska biblioteka i zdravstven dom. Od kulturnoistoriskite spomenici ima zachuvano dve feudalni kuli od ⅩⅤⅠ i ⅩⅤⅠⅠ v. i spomenik na ridot Lokubija, podignat vo chest na zhrtvite vo Ilindenskoto vostanie i vo NOB. Vo s. Kuchichino ima fabrika za tuli i kjeramidi, a vo s. Spanchevo rudnik za opalska brecha. Kochanskata kotlina e poznata po proizvodstvoto na oriz. LIT.: Jovan F. Trifunoski, Kochani, „Geografski pregled”, knj. Ⅷ-IX, Sarajevo, 1964–1965; Aleksandar Stojmilov, Kochani – fizichko-geografski i antropogeografski pregled, Skopje, 1970. Al. St.
Кирилична верзија на написот
КОЧАНИ