KITANOV, Vancho (Pehchevo, 1923 – mesnosta Vrshi Dol, Vinichko, 21. Ⅴ 1943) – prvoborec od NOB. Kako uchenik vo Strumichkata gimnazija stanal chlen na SKOJ (1941), a naskoro potoa i chlen na KPJ. Bil borec na Prviot plachkovichki NOPO, a pri negovoto razbivanje od bugarskata vojska i policija uspeal da ja probie blokadata (18. Ⅻ 1942) i se ilegaliziral. Vo otsustvo bil osuden na 15 godini zatvor. Podocna stanal borec na SHtipskiot NOPO „Goce Delchev” i zaginal vo borba so bugarskata vojska i policija. LIT.: GJorgji Trajkovski, Pregled na spomenicite i spomen-obelezhjata vo SR Makedonija (od periodot na prerodbata do socijalistichkata izgradba), Skopje, 1986; SHtip i SHtipsko vo Narodnoosloboditelnata vojna 1941–1945, Prilozi od nauchniot sobir odrzhan na 17, 18 i 19 maj 1990 vo SHtip, kn. 1–4, Skopje, 2000. S. Ml. KITANCHEV, Trajko (s. Podmochani, Prespa, 1858 – Sofija, 1895) – poet, eseist, publicist, preveduvach, opshtestvenik, prv pretsedatel na Makedonskiot vrhoven komitet vo Sofija. Bil naroden pratenik vo Bugarskoto na-Trajko Kitanchev rodno sobranie. Na rana vozrast zaminuva vo Carigrad, kade shto mu pomaga na tatko si, kojshto se zanimaval so gradinarstvo. Vo turskata prestolnina go posetuva bugarskoto uchilishte „Kiril i Metodij”. Uchitel mu e golemiot bugarski prerodbenski deec i poet Petko R. Slavejkov. Podocna grizhi za negovoto shkoluvanje projavuva mitropolitot Natanail Kuchevishki, koj mu ovozmozhuva shkoluvanjeto da si go prodolzhi vo Rusija (1875), so stipendija od Ruskata vlada. Najprvin uchi vo Odesa a potoa vo Kiev, kade shto ja zavrshuva Duhovnata akademija (1879). Vo tekot na 1879/80 studira pravni nauki na Moskovskiot univerzitet. Poradi narushenoto zdravje se vrakja vo Bugarija, kade shto uchitelstvuva vo nekolku gradovi (Plovdiv, Gabrovo, Trnovo, Sofija). Vo tekot na uchebnata 1882/83 prestojuva vo Solun kako profesor vo Solunskata egzarhiska gimnazija. Kako projaven rusofil, vleguva vo konflikt so bugarskiot knez Ferdinand, za shto e progonuvan i osuduvan. Od 1884 do 1894 g. e pratenik vo Bugarskoto narodno sobranie. Bil redoven chlen na BDK (BAN) od 1884 g. Pishuval na bugarski i na makedonski jazik. Avtor e na dve poemi za Marko Krale i na chetiriesetina pesni, preostanati od pogolemiot broj stihotvorbi shto vo mig na depresija gi frlil vo Egejskoto More. Poznat bil kako izvonreden orator. Go prevel na bugarski jazik romanot „Don Kihot” od Servantes. G. T.
Кирилична верзија на написот
КИТАНОВ, Ванчо