KAROVSKI, Lazo Trajkov (Kavadarci, 17. Ⅱ 1927 – Skopje, 3. Ⅱ 2000) – eden od prvite makedonski poeti po Osloboduvanjeto, romansier, detski poet, literaturen istorichar i folklorist. Po zavrshuvanjeto na gimnazijalnoto obrazovanie vo rodniot grad i vo Skopje, diplomiral na Katedrata za jugoslovenski literaturi i makedonski jazik na Filozofskiot fakultet vo Skopje, kade shto i doktoriral so temata „Pechalbarstvoto vo makedonskata narodna i umetnichka literatura” (1973). Rabotel kako gimnaziski profesor vo Kavadarci i vo Uchitelskata shkola vo Bitola, a potoa predaval na tamoshnata Pedagoshka akademija. Na 1. Ⅶ 1974 g. e izbran za nauchen sovetnik vo Institutot za folklor vo Skopje, kade shto ostanuva do penzioniranjeto (31. Ⅲ 1986). Stihovi na makedonski pishuva po propagjanjeto na Kralstvoto Jugoslavija (1941). Togash se zapoznava so poezijata na Venko Markovski i so nekoi pesni na Kocho Racin, pa vekje vo 1942 g. go oformuva ciklusot „Rob” i poemata „Tikvesh se diga”, a vo slednata godina go oformuva ciklusot „Sirak-skitnik” i prvata verzija na poemata „Krvava blokada”. Se pravat tajno organizirani literaturni chitanja i stanuva chlen na NOMSM (17. Ⅱ 1943). Gi podgotvuva ciklusite „Makedonija” (1943-1944) i „Humor i satira” (1944) i ja oformuva zbirkata „Stihotvorenia” (zachuvana vo rakopis). Negovi „vrapchinja” se ispolnuvaat (obichno vo duet) na site javni sobiri vo Kavadarci i po bliskite sela, a gradskiot „Ѕiden vesnik” e pokrivan so negovi aktualizirani stihovi (septemvri-oktomvri 1944). Kako student vo Skopje sorabotuva vo togashnite vesnici i spisanija, kako i vo zaednichki stihozbirki so prvata generacija makedonski poeti (Aco shopov, Blazhe Koneski, Slavko Janevski i Gogo Ivanovski), a od 1946 g. pochnuva da publikuva i serija svoi zbirki pesni i poemi (za vozrasni i za deca). Vo vrska so jatnosti, no skoro stanuva chlen na togash formiranoto i sestrano aktivno i ugledno DPM (1950). Podocna objavuva i romani i radiodrami, a po doktoriranjeto i nauchnoistrazhuvachki publikacii od oblasta na istorijata na literaturata i makedonskoto usno narodno tvoreshtvo. Samostojno ili vo koavtorstvo, objavuva nekolku zbirki so makedonski narodni pesni. BIB.: Stihovi za deca: Ovcharche (1946), Pesnata na slavejot (1955); stihozbirki i poemi: Krvava blokada (1947), Tikveshka legenda (1948), Rodinata v pesni (1951), Momina CHuka (1955), Stavini (1958), Makedonski pesni za NOB (1980); romani: Patishta (1959), Kliment Ohridski (1969), Zaorok (1971); istrazhuvanja: Pechalbarstvoto vo makedonskata narodna i umetnichka literatura (1974), Samozhrtvata vo makedonskata narodna pesna (1979), Makedonski pechalbarski narodni pesni (so koredaktor, 1979), Makedonski pesni za Narodnoosloboditelnata borba (so koredaktori, 1980), Klasifikacija na makedonskata narodna pesna (1981), Makedonski narodni humoristichno-satirichni pesni, I i Ⅱ (so koredaktor, 1982 i 1986), Makedonski narodni pesni od Meglensko (so koredaktor, 1985), Intonaciono-sintaksichkiot sloj na poetskiot jazik na makedonskata narodna poezija (1986), Makedonski narodni umotvorbi od Razloshko, Pirinska Makedonija (so koredaktor, 1992). LIT.: 50 godini Institut za folklor. Bibliografija…, Skopje, 2000; Blazhe Ristovski, Makedonskiot stih 1900-1944. Istrazhuvanja i materijali, Ⅱ, Skopje, 1980, 362-378. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
КАРОВСКИ, Лазо Трајков