GRUEV, Damjan (Dame) (s. Smilevo, Bitolsko, 19. Ⅰ 1871 – vrv Petlec, kaj s. Rusinovo, Maleshevsko, 23. Ⅻ 1906) – nacionalen deec i revolucioner. Se shkoluval vo rodnoto selo Smilevo, Resen i Bitola, Solun i Belgrad (gimnazija) i vo Sofija (studiral istorija na Visokata shkola). Vo Solunskata egzarhiska gimnzija „Sv. Kiril i Metodij” (1887/1888) uchestvuval vo golemiot bunt na uchenicite za zapiranje na bugarizacijata, za nastava na makedonski naroden govor, a vo Gimnazijata vo Belgrad vo buntot protiv rezhimot na srbizacija na makedonskite uchenici. Na Univerzitetot vo Sofija formiral makedonsko nacionalnorevolucionerno jadro od studentska grupa, vo koja vlegle i Petar Pop Arsov, Pere Toshev, Ivan Hadji-Nikolov i dr., koja dejstvuvala pod imeto Mlada makedonska knizhovna druzhina (MMKD) i go izdavala spisanieto „Loza” za afirmiranje na makedonskata nacionalna posebnost i za odbrana na makedonskite nacionalni interesi. Gruev se posvetil na usnata agitacija. Bil uapsen i zadrzhan v zatvor (1891). Iskluchen od Univerzitetot. Po osloboduvanjeto se vratil vo Makedonija. Vo Bitola formiral Revolucionerno drushtvo od mladite uchiteli. Od Bitola zaminal za uchitel vo Smilevo, a potoa vo Prilep. Se vratil vo Solun, kade shto rabotel kako glaven korektor vo pechatnicata na Kone Samardjiev. So Petar Pop Arsov i so Ivan Hadji-Nikolov formirale Makedonska revolucionerna grupa vo koja vlegle: Andon Dimitrov, Hristo Batandjiev (dvajcata uchiteli) i d-r Hristo Tatarchev (lekar) i gi postavile osnovite na Makedonskata revolucionerna organizacija. Na konstitutivniot sostanok (7. Ⅰ 1894) Gruev stanal prv sekretar na Centralniot komitet. Od Solun zaminal vo SHtip kako glaven uchitel vo triklasno uchilishte. Tuka prvpat se sretnal so Goce Delchev (uchitel vo SHtipskoto Novo Selo). Po vrakjanjeto vo Solun bil uchilishten inspektor. Po razgovorite vo Sofija so rakovodstvoto na Vrhovniot komitet na makedonskata emigrantska organizacija vo Bugarija i vo Carigrad so egzarhot (1895) se uveril deka Makedonskata revolucionerna organizacija ne samo shto ne mozhela da smeta na poddrshka tuku i deka $ pretstoelo zhestoko konfrontiranje. Osmanliskite vlasti go proterale vo Bitola (1898), kade shto bil uapsen (avgust 1900) vo vrska so Popstavrevata afera i bil osuden na 10 godini zatvor. Od zatvorot vo Bitola odrzhuval vrski, daval instrukcii i ja rakovodel Mesnata organizacija. Bil prefrlen od Bitola (maj 1902) vo zatvorot vo Podrum-Kale (Mala Azija), kade shto bil zaedno so Hristo Tatarchev i Hristo Matov. Vo zatvorot ostanal 10 meseci (do mart 1903). Po amnestiranjeto se vratil vo Makedonija (vo Smilevo), a potoa zaminal vo Solun, kade shto imal nekolkudnevna sredba so Goce Delchev, koj dopatuval za da se dogovorat za otpovikuvanje na januarskata odluka na CK na TMORO za krevanje nepodgotveno vostanie. Gruev ne otstapuval i pred silata na argumentite i pred insistiranjeto na Delchev, reshen samiot da ja prezeme fatalnata odgovornost. Razgovorot Gruev go zavrshil so zborovite: „Dosta e, podobro uzhasen kraj, otkolku uzhas bez kraj!” i otpatuval za Bitola, na pat za Smilevo. Vo pochetokot na maj presedaval na Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug. Bil izbran Glaven vostanichki shtab vo sostav: Damjan Gruev, Anastas Lozanchev i Boris Sarafov. Na 2 avgust bilo krenato Ilindenskoto vostanie. Gruev go dozhiveal migot na istoriskiot chin, no i uzhasite na stradanjata na svojot narod reshen po sekoja cena da se bori i da se izbori za sloboda i za svoja drzhava. Po nekolkumesechnite iscrpuvachki borbi so ogromnata, moderno vooruzhena neprijatelska armija, Glavniot vostanichki shtab donel odluka za zapiranje na Vostanieto so cel narodot da se poshtedi i da se zachuvaat silite i kadrite na dvizhenjeto. Po Vostanieto G. ostanal vo Bitolsko so narodot za da raboti na konsolidiranje na Organizacijata. Uchestvuval na podvizhniot Prilepski kongres (maj 1904), se zastapuval da pro-dolzhi da funkcionira Organizacijata, centralizirana kako tajna drzhava vo osmanliskata drzhava, kako „podzemna Republika”. Pretsedaval na Opshtiot kongres na Revolucionernata organizacija (1905) i bil izbran za chlen na Centralniot komitet. Se angazhiral za nadminuvanje na podelbite. Edinstvoto postignato na Kongresot traelo kratko. Gruev odluchil da se vrati na terenot vo Makedonija. Zaginal vo borbata na vrvot Petlec kaj s. Rusinovo Ubieniot Damjan Gruev (1906) (Maleshevsko). Naselenieto od Rusinovo go pogrebalo vo dvorot na selskata crkva. Podocna negovite telesni ostanki bile preneseni vo s. Smilevo. Zaginuvanjeto e opeano i vo maleshevskata narodna pesna „Niz Petlec idat trima vojvodi”. LIT.: Dame Gruev (1971–1906). Istrazhuvanja i materijali, Bitola, 1971; Spomeni na I.H. Nikolov, D. Gruev, B. Sarafov, J. Sandanski, M. Gerdjikov, d-r H. Tatarchev. Struchna redakcija d-r Ivan Katardjiev, Skopje, 1995; Dimitar Dimeski, Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvizhenje vo Bitolskiot vilaet (1893–1903), Skopje, 1981; Manol Pandevski, Ilindenskoto vostanie, Skopje, 1978; Vancho Georgiev, Sloboda ili smrt. Makedonskoto revolucionerno nacionalnoosloboditelno dvizhenje vo Solunskiot vilaet 1893–1903, Skopje, 2003. M. Min.
Кирилична верзија на написот
ГРУЕВ, Дамјан