GORAZD . (Moravija, IX v.) – Kirilo-Metodiev uchenik i sloven-ski ramnoapostol od redot na hristijanskite svetiteli „Sedmochislenici“. Pred smrtta sv. Metodij go naznachil za svoj arhiepiskopski naslednik vo Moravija, izbran megju 200-te poistaknati uchenici-sveshtenici, gjakoni i podgjakoni. Go znael slovenskiot, no gi znael i grchkiot i latinskiot jazik. Po smrtta na sv. Metodij ne bil prifaten za arhiepiskopski naslednik, pa zaedno so sv. Kliment, sv. Naum, Angelarij, Sava i so drugite poistaknati Kirilo-Metodievi uchenici bil progonet od Moravija. Ima pretpostavki deka po 885 g. otishol vo Juzhna Polska i deka podocna bil episkop vo Krakov, kako i deka doshol vo gradot Berat (deneshna Albanija) i tamu osnoval manastir. Vo crkvata „Sv. Deva Marija“ ima specijalno mesto so moshti, na chijshto natpis stoi deka tuka se moshtite na Sedmochislenicite, megju koi i na Gorazd. Negoviot kult e odrazen glavno vo knizhevnata i vo likovnata tradicija, izrazen zaedno so Sedmochislenicite vo sluzhbite i vo freskozhivopisite. IZV.: Opshirnoto zhitie za sv. Metodij, shto mu se pripishuva na sv. Kliment Ohridski; Grchkata Sluzhba za Sedmochislenicite, Moskopole, 1742; Boriloviot sinodik; Pochaevskiot prepis na traktatot Za bukvite od Crnorizec Hrabar, i dr. LIT.: J. Belchovski, Sporedben osvrt kon deloto na uchenicite od sv. Kiril i Metodij: svetite – Naum, Kliment, Gorazd, Angelarij i Sava, zb.: Sveti Naum Ohridski – zhivot i delo, Skopje, 2006, 121-124; Cv. Grozdanov, Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-ⅩⅤⅠⅠⅠ vek, Skopje, 1983, 113-124; V. Pogorelov, Sv. Cdzril, sv. Metod a Gorazd, ich chinnost a puvod, Sbornik literarno-vedeského odboru spolku sv. Vojtecha, Trnava, 3, 1936, 1-2, p. 7-36; D. Kalev, Sv. Gorazd slav/nski prosvetitel, Sofi/, 1970. I. Vel.
Кирилична верзија на написот
ГОРАЗД