glavata na eden nepoznat arhijerej, verojatno sv. Metodij. Pretstaveni se i ugledni arhijerei na pomesni istochni crkvi (kako, na pr., na Kiparskata arhiepiskopija) i istaknati svetci-mitroposo nejzinoto identifikuvanje. Na svodot od glavniot oltaren pros-tor dominira kompozicijata na Hristovoto voznesenie na nebo. Vo urnatata kupola (vo vreme na osmanliskite intervencii) se Bogorodica so Hristos, freska vo apsidata na Katedralnata crkva „Sv. Sofija“, Ohrid (Ⅺ v.) liti na gradovi poznati od starohristijanskata istorija. Najgolem interes predizvika otkrivanjeto na figurite na shest rimski papi, chie mesto ne bilo sporno vo zhestokiot dijalog pomegju Carigrad i Rim. Tie se naslikani vo dolnata zona na gjakonikonot na istochnata strana. Vo sredniot brod e naslikana Evharistijata (Prichestuvanjeto na apostolite) i Bogorodica so Hristos vo konhata na apsidata. Kon Bogorodica priogjaat od dvete strani povorki na angeli, po pet od severnata i od juzhnata. Vo vtorata zona na oltarot isto taka e naslikana Legendata za pravednite Avram i Isak vo nekolku sceni, a nasproti niv na severnata strana e Liturgijata na sv. Vasilij Veliki, Lestvicite na Jakov, Trite Evrei vo ognena pechka i ushte edna kompozicija za koja vo naukata ima razlichni mislenja vo vrska pronajdeni ostatoci od figurite na evangelistite. Celiot pros-tor na protezisot e posveten na ciklusot CHetirieset sevastiski machenici, dodeka vo gjakonikonot dominira ZHitieto na sv. Jovan Krstitel (Pretecha). Vo dolnata zona na naosot, iako mnogu oshteteni, se prepoznavaat figurite na sveti machenici, sveti lekari, sv. Konstantin i Elena i drugi pretstavi na horovite na svetcite. Vo gorniot del na naosot od Golemite praznici se zachuvani fragmenti od Blagoveshtenieto, Hristovoto ragjanje i sredniot praznik Vovedenieto na Bogorodica vo hramot. Na zapadnata strana od naosot, vo vtorata zona, e naslikana golemata pretstava na Uspenieto na Bogorodica. Tuka se naogjaat i figurite na starozavetni proroci. Vo dolniot del na narteksot, kako i vo svodovite, se naslikani golem broj sveti zheni-machenichki, a se izdvojuva kompozicijata Sedumte efeski zaspani momchinja. Vo paraklisot formiran nad gjakonikonot e otkrien ciklus na Stradanjata na apostolite, kojshto vo naukata se datira vo ⅩⅠⅠ v. Od ⅩⅤⅠⅠⅠ v. ima nekolku figuri, vkluchuvajkji go i preslikuvanjeto na Bogorodica vo konhata, koishto govorat za permanentniot duhoven zhivot vo hramot. Pogolema slikarska celina od ⅩⅤⅠⅠⅠ v. e otkriena vo tekot na konzervacijata na patosot na Grigorievata galerija i tuka se raspoznava scenata na Avramovata zhrtva. Postojat golemi slikarski i tematski celini raboteni vo ⅩⅣ v. i toa na katot od narteksot na „Sv. Sofija“, vo paraklisot na „Sv. Jovan Pretecha“ i na katot od Grigorievata galerija. Na katot od narteksot e pretstavena golema galerija figuri na monasi od site vidovi (pustinozhiteli, crkovni poeti i dr.), a tuka e i ktitorskata kompozicija so portretot na ohridskiot arhiepiskop Nikola, kojshto bil poglavar na Arhiepiskopijata vo sredinata na ⅩⅣ v. Vo ovoj pros-tor e naslikan ciklusot na Sedumte ekumenski sobori i kompoziciite Vizijata na sv. Petar Aleksandriski i Davidovoto pokajanie. Nad svodot od istiot prostor porano postoela kalota (ima mislenja deka toa bila kambanarija ili kupola), kade shto se otkrieni fragmenti na kompozicijata shto go ilustrira Voznesenieto na Bogorodica spored stihovite na sv. Jovan Damaskin, kojshto e naslikan kako dirigent. Vo kompozicijata Pokajanieto na David, na mechot od arhangelot e ispishano imeto na zografot na ovoj ansambl, Jovan Teorijan. Vo paraklisot na sv. Jovan Pretecha, chij ktitor bil despot Jovan Oliver, e naslikan ktitorot so semejstvoto i ciklus posveten na zhivotot na sv. Jovan Pretecha. Ovoj zhivopis se datira okolu sredinata na ⅩⅣ v. Vo egzonarteksot, t.e. na katot na Grigorievata galerija, se naslikani nekolku ciklusi: Strashniot sud, Istorijata na prekrasniot Josif, Kanonot za razluchenie na dushata od teloto, pogolem broj dopojasja na svetci od razni horovi, megju koi se i likovite na sv. Kliment i sv. Naum. Nad vleznata vrata vo egzonarteksot se naogjaat fragmenti od nekogash golemata ktitorska kompozicija so vladetelski figuri, verojatno od okolu 1355 do 1366 g. Za nivnata identifikacija postojat razlichni mislenja. „Sv. Sofija Ohridska“, pokraj „Sv. Sofija Kievska“, poseduva najgolemi ansambli na dzidnoto slikarstvo od vizantiski stil vo Ⅺ v. Vo Ohrid na ovaa celina rabotele nekolku istaknati majstori shto bile angazhirani od visoki pretstavnici na crkovnata hierarhija. Vo poraneshnite istrazhuvanja e ukazhano na stilskite srodnosti na „Sv. Sofija Ohridska“ so delovi od zhivopisot vo „Sv. Sofija“ i „Panagija ton Halkeon“ vo Solun, „Sv. Leontij“ vo Vodocha i katedralniot hram „Sv. Nikola“ vo Mira, t.e. vo umetnichki porachki na visokata hierarhija. Nivniot stil ja ima svojata osnova vo obnovata na umetnosta po otfrlanjeto na ikonoborstvoto (842), koga nastapuva period na povtorno navrakjanje na antichkoto vlijanie, koe verojatno se zasnovuvalo vrz minijaturite. Vo evolucijata nastapuva period na spiritualnost pod vlijanie na tekstovite na svetite otci, so toa shto nastanuva prigushuvanje na antichkite sfakjanja za ubavinata na teloto so pogolemo istaknuvanje na duhovnosta na naslikanite figuri. Najdobri pretstavnici na ovoj pogled na umetnosta se portretite na arhijereite vo glavniot oltarski prostor (sv. Vasilij Veliki, sv. Jovan Zlatoust i dr.). Antichkite elementi mozhe da se sledat niz ubavinata na formite vo likovite na angelite shto $ se poklonuvaat na Bogorodica. Tie se slikani so naglasena koloritnost i draperii, prostudirani spored postari primeri. Ovie elementi se zabelezhuvaat i vo scenata na Uspenieto na Bogorodica, kako i vo Ragjanjeto na Hristos, vo koe ima silni helenistichki reminiscencii. Vo naukata se ocenuva deka nekolku pretstavi vo oltarot se koncipirani spored sugestiite na ktitorot Lav (Leon), kojshto bil direkten uchesnik vo polemikata so Rimskata crkva pred shizmata, a se ocenuva deka negovite stavovi gi zastapuval i carigradskiot patrijarh Mihail Kerularij. Od toj vid se kompoziciite na Evharistijata (Prichestuvanjeto na apostolite) i Liturgijata na sv. Vasilij Veliki, vo nachinot na pretstavuvanjeto na chesniot leb. Ktitorot sekako insistiral da bidat naslikani papite za da go istakne edinstvoto na hristijanskata crkva preku portreti shto bile i vo istochnata crkva visoko pochituvani. Vtoriot golem ansambl na katot od narteksot, zaedno so freskite na katot od Grigorievata galerija, pripagjaat na ateljeto na Jovan Teorijan, kojshto ima svoja pojdovna osnova vo freskite na Mi-hail i Evtihij. Megjutoa, vo niv se Freska: Voznesenie Hristovo, „Sv. Sofija“, Ohrid (Ⅺ v.) zabelezhuva evolucijata shto nastapila vo istochnohristijanskata umetnost vo tekot na prvata polovina na ⅩⅣ v., so brojnost na scenite, so dosta narativni elementi, zhivopisnost, arhitektonska kulisa, pejzazhot i slikanite detali od zhivotot. Ochigledno ovaa rabotilnica ostavila golemi tragi i vo drugi crkvi na Ohrid, a od nea proizleguvaat i majstorite na visokite zoni od Markoviot manastir kaj Skopje. Niz niza detali prof. V. J. GJurikj gi zabelezhuva znacite shto se provlekuvaat i vo freskite na ohridskite crkvi i paraklisi – vo „Sv. Bogorodica Bolnichka“, paraklisite vo „Sv. Bogorodica Perivlepta“, dodeka ponovite istrazhuvachi slikarskiot rakopis na Jo-van Teorijan go zabelezhuvaat i vo „Sv. GJorgji“ vo Rechica, Ohridsko, „Sv. Bogorodica Peshtanska“ kraj bregot na Ohridskoto Ezero, no i vo nekoi crkvi vo regionot na Tetovo i Kumanovo. Ovaa rabotilnica vo golema mera dava pechat na zhivopisot vo Makedonija vo vremeto dodeka taa bila vo ramkite na srpskata srednovekovna drzhava, kako i vo vremeto na vladeenjeto na Kralot Marko. Vo „Sv. Sofija Ohridska“ vo ovoj zhivopis od sredinata na ⅩⅣ v. se razlikuvaat nekolku majstori, no interesen e faktot deka vo paraklisot na „Sv. Jovan Pretecha“, shto go porachal despot Jovan Oliver, ne se raspoznava rabotilnicata na Jovan Teorijan. LIT.: M. Zlokoviђ, Stare crkve u oblasti Prespe i Ohrida, Starinar, Ⅲ, Beograd, 1925; N. Okunev, Fragments de peintures de l’Eglise Sainte Sophie d’Ochrid, Melanges Charles Diehl, Ⅱ, Paris, 1930, 117–131; Petar Miljkovikj-Pepek, Materijali za makedonskata srednovekovna umetnost: Freskite vo svetilishteto na crkvata Sv. Sofija vo Ohrid, „Zbornik na Arheoloshkiot muzej-Skopje“, I, Skopje, 1956, 37–67; Svetozar Radojchi¢, Freska pokajanja Davidovog u ohridskoj Sv. Sofiji, „Starinar“ n. s., Ⅸ–DJ, Beograd, 1959, 133–136; Ibid., „CHin bivajemi na razluchenije dushi od tela“ u monumentalnom slikarstvu ⅩⅣ veka, ZRVI, Ⅶ, Beograd, 1961, 39–50; G. Boshkoviђ – K. Tomovski, Srednovekovna arhitektura vo Ohrid, Zbornik na trudovi, Ohrid, 1961, 71–100; Radivoje LJubinkovi¢ – Mirjana ´orovi¢-LJubinkovi¢, Srednovekovnoto slikarstvo vo Ohrid, Zbornik na trudovi, Ohrid, 1961, 101–106, 110, 129–131, 136–137; V. N. Lazarev, ZHivopis Ⅺ–ⅩⅠⅠ vekov v Makedonii, ⅩⅠⅠ Congrès international des etudés bdzzantines, Rapports, Belgrade-Ochride, 1961, 114–120; Petar Miljkovikj-Pepek, Materijali za istorijata na srednovekovnoto slikarstvo vo Makedonija, Ⅱ, Ciklusot stradanija apostolski od Sv. Sofija vo Ohrid, „Zbornik na Arheoloshkiot muzej – Skopje“, Ⅲ, Skopje, 1961, 99-105; Voislav J. ™uri¢, Crkva Svete Sofije u Ohridu, Beograd, 1963; Cvetan Grozdanov, Ohridsko dzidno slikarstvo od ⅩⅣ vek, Ohrid, 1980; istiot, Studii za Ohridskiot zhivopis, Skopje, 1990. Cv. Gr. – Kr. T.
Кирилична верзија на написот
главата на еден непознат архијереј, веројатно св