GLAGOLICA – prvoto slov. pismo, sozdadeno od Konstantin-Kiril Filosof. Sekoj nejzin bukven znak e oformen so povekje potezi (crtichki): vertikalno i koso ozgora nadolu (↓, /, GJ,) i horizontalno (-) od levo na desno. Vertikalnite i kosite crtichki nikogash ne ja spojuvaat gornata so dolnata linija na redot. Megju liniite vo sredinata ima zamislena sredna oska kade shto prodolzhuvaat ili se prekrshuvaat elementite. Bukvite, dobro balansirani, visat na gornata linija, megjusebe ne se povrzani, shto e Stranica od glagolichkiot Sinajski psaltir (XI v.) nameneti za sveshteni i svecheni tekstovi. Inventorot, golem erudit, poznaval povekje pisma, no sozdal originalen grafiski sistem. Mudro gi prikril dopirite so grch. i lat. pismo, a vlijanieto na semitskoto namesta e vidlivo – bukvite (sh, c se isti) visat na gornata linija. Vo G. dlaboko e vtisnat i pechat na vremeto koga bilo osudeno ikonoborstvoto (843) i hristijanskite simboli bile slobodno primeneti. G. pochnuva so krst (+ = azъ) i e eden vid ikonichno pismo za vizuelna evangelska propoved. Numerichkata vrednost na glag. znaci e nezavisna od vizantiskata grch. (jonska) tradicija poradi dodadenite bukvi za specifichnite slov. glasovi (b, zh, gj, c, ch, sh). Konstantin Filosof ja zadrzhal vrednosta samo na pochetnite bukvi od trite eneadi (1, 10, 100), kako vo grch. azbuka, kon koi dodal i chetvrta eneada (1000) so znakot ; na chasha (putir), simbol za prichest, t.e. prisoedinuvanje na slov. mnoshtvo kon Hrista. Ova staroslovensko pismo e nastanato okolu sredinata na IX v., koga vizantiskiot car Mihail Ⅲ Paleolog, po baranje na moravskiot knez Rostislav, na solunskite brakja Konstantin-Kiril i Metodij im ja doveril misijata za shirenje na hristijanstvoto megju tamoshnoto naselenie na sloven-ski jazik. Avtorot Konstantin-Kiril ja sostavil spored glasovniot sistem na govorot na Slovenite od okolinata na Solun. So taa azbuka, od grchki na mesnoto narechje bile prevedeni nekolku osnovni bogosluzhbeni knigi i zaedno so svojot brat Metodij vo 863 g. zaminal vo Moravija (v. Moravska misija). Glagolicata e sostavena od 38 bukvi (spored Crnorizec Hrabar), koi, osven glasovnata, imaat i brojna vrednost. I pokraj razlichnite mislenja, opshtoprifaten e stavot deka glagolicata e postara od kirilicata. Napisi so glagolsko pismo vo Makedonija se pronajdeni od krajot na Ⅹ v. Najgolem broj glagolski tekstovi se nastanati na hrvatskoto jazichno podrachje, kade shto glagolicata imala najdolga tradicija i se odrzhala sè do prvite decenii na ⅩⅠⅩ v. Povekjeto najstari stsl. rakopisi od Ⅹ–XI v. se zapishani so obla glagolica. Tradicijata na upotrebata na glagolicata osobeno dolgo se zadrzhuva vo Ohridskiot literaren centar (do Ⅻ/ⅩⅠⅠⅠ v.) predvoden od sv. Kliment i sv. Naum Ohridski, pretstavuvajkji prepoznatliv beleg na najstariot period od makedonskata pismenost. Iako zachuvanite glagolichki spomenici pretstavuvaat samo mal fragment od najstaroto rakopisno nasledstvo, nivnata zhanrovska raznovidnost (zaedno so najstarite kirilichki spomenici), svedochi za bogatata duhovna kultura na Slovenite ushte vo mugrite na slovenskata pismenost. Najstar glagolichki tekst se Kievskite livchinja (misal) od Ⅹ v., prepis na velikomoravski tekst napraven vo srednovekovnata cheshka drzhava. Drugi poznati glagolichki rakopisi po svojata sodrzhina pretstavuvaat: chetvoroevangea lieto: Zografsko evangelie (→), Mariinsko evangelie (→), Zografski palimpsest (→ Zografsko b ev.), Zografsko evangelie (→ Zografsko ev.); izborno evangelie: Asemanovo evangelie (→), Ohridski listovi (→ Fragmenti na glagolichki stsl. tekstovi), Bojanski palimpsest (→ Fragmenti na glagolichki stsl. tekstovi), Sinajski palimpsest (→ Fragmenti na glagolichki stsl. tekstovi); psaltir: Sinajski psaltir (→), Psaltir na Dimitar (Oltarnik?) (→); evhologij: Sinajski evhologij (trebnik so sluzhebnik) (→); misal: Sinajski misal (→); praznichen minej: Sinajski mal minej (→ Fragmenti na glagolichki stsl. tekstovi); slova za Velikiot post i ispovedni molitvi: Rilski glagolichki listovi (→ Fragmenti na glagolichki stsl. tekstovi), slova za Strasnata nedela: Klocov zbornik, kojshto sodrzhi i edna originalna propoved na Metodij, t.n. Anonimna homilija. Site tie se prepisi od makedonsko poteklo so iskluchok na Klocoviot zb. shto obichno se povrzuva so hrvatskata sredina. LIT.: P. Hr. Ilievski, Pojava i razvoj na pismoto so poseben osvrt kon pochetocite na slov. pismenost, 2001, 105-279; H. svojstveno za uncijalnite pisma, „GLASÞ…” G Polenakovikj, Vo mugrite na slovenskata pismenost, Skopje, 1973. K. Kamb.; P. Hr. Il.; Zd. R.
Кирилична верзија на написот
ГЛАГОЛИЦА