GAVRIL SVETOGOREC (svetovno ime: Mijalche Parnadjiev) (SHtip, 10. Ⅲ 1926 g. – Lesnovski manastir, 12. Ⅰ 1990) – zavrshil gimnazija vo SHtip, Fakultet za likovni umetnosti vo Belgrad (1955) i Bogoslovski fakultet vo Skopje. Bil profesor po umetnost vo SHtip. Od 1963 g. prestojuval na Sveta Gora Atonska, kade shto se zdobil so golemo asketsko iskustvo. Po vrakjanjeto vo Makedonija prestojuval vo povekje manastiri. Vo dekemvri 1975 g. bil naznachen za igumen na Lesnovskiot manastir; na 28 avgust 1989 g. bil hirotonisan so titula Episkop Velichki. Poznat kako redok isposnik i podvizhnik, so epitet „angel vo telo”, no i kako avtor na povekje poetski i prozni tvorbi, pishuvani na duhovni temi, megju koi: „Stihozbirka“ (1975); „Sveta Gora – nebesna zemja“ (1978); „Pred najgolemiot jubilej na chovekot“ (1980); „Pravila i odredbi na Pravoslavnata crkva za postot“ (1994); „Otec Heruvim“ (1997). MPC prezema merki za negovo kanoniziranje za svetitel. J. Tak.
Кирилична верзија на написот
ГАВРИЛ СВЕТОГОРЕЦ