DONSKI, Kiril Milanov (SHtip, 21. IX 1923) – pronaogjach i inovator, univ. profesor. Po osnovnoto obrazovanie raboti kako zemjodelec na imotot na semejstvoto. Za prezhivuvachka se vrabotuva vo belgradskata learnica „Merkur” (1936) i stanuva chlen na URS-ovite sindikati. So zavrshenoto trigodishno struchno-prodolzhitelno obrazovanie, kako mehanichar (so vekje projaveni inovatorski i racionalizatorski idei) raboti vo firmi vo SHtip, vo Skopje i vo Bitola (1940-1943). Po begstvoto od bugarskata vojska se vkluchuva vo makedonskata brigada na polkovnikot Peco Trajkov (1944). Kako komandant na bataljon, go zavrshuva Vishiot oficerski kurs i e upaten na Sremskiot front, kade shto nekolku pati e ranuvan. Po vrakjanjeto kako poruchnik stanuva zamenik na komandantot na Skopskiot voen aerodrom. Kon krajot na 1945 g. e ispraten na shkoluvanje vo Voenata vozduhoplovna akademija vo Panchevo (1946). Vo sorabotka so nekoi svoi profesori, raboti vrz idejata za reaktiven motor (prenesena i lichno na Tito). Nezadovolen od nacionalnot status na Makedonija vo Federacijata, zaedno so drugi makedonski oficeri, se vkluchuva vo tajna organizacija za otcepuvanje na NRM kako samostojna drzhava. Vo pochetokot na 1948 g. se uapseni i osudeni za delo protiv narodot i drzhavata. Po godina i pol e uslovno pushten od zatvorot (esenta na 1949) i se vrabotuva kako rabotnik vo MZT – Fabrika za zemjodelski mashini „Metalna” vo SHtip. CHuvstvuvajkji ja potrebata za struchno sovladuvanje na agro-tehnoloshkata nauka, se zapishuva na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje (1959). Kako student na Katedrata za mehanizacija uspeva da patentira nekolku novi mashini i uredi, megju niv i „Univerzalen kombajn so letechki raboten organ” za koj na Megjunarodnata izlozhba za pronajdoci vo Brisel go dobiva prviot zlaten medal za pronaogjashtvo vo Makedonija (1962). Raboti vo fabriki za zemjodelski mashini vo Sombor, Pozharevac, Zemun i vo Novi Sad. So posredstvo na Mashinskiot fakultet vo Belgrad e vkluchen kako sorabotnik na Mashinskiot institut na SANU (1964). Gi zavrshuva i postdiplomskite studii na Fakultetot za tehnichki nauki vo Novi Sad. Vo SHtip formira Inzhenering – organizacija za proektiranje i izgradba na proizvodni kapaciteti (1966). Bile izgradeni 12 proizvodstveni kapaciteti od oblasta na metaloprerabotuvachkata i prehranbenata industrija, kako i razni servisi, farmi, oranzherii i sl. glavno vo Istochna Makedonija. Po formiranjeto na Ekonomskiot fakultet vo SHtip, K. Donski e izbran za profesor po opshta tehnologija i nauchnoistrazhuvachka rabota. Po penzioniranjeto (1987) formira Centar za unapreduvanje i prezentacija na inovaciskoto tvoreshtvo vo SHtip. Na Megjunarodnata izlozhba na pronajdoci vo 1998 g. za aerokombajnot (so 7 funkcii) dobi srebren medal i blagorodnichka titula od belgiskata vlada „Vitez na pronaogjashtvoto” (21. XI 1999). Ima registrirano nad 40 razni pronajdoci i izvesen broj unapreduvanja. Deloto go zaokruzhuva so memoarskata kniga „Podvizi za slavata na Makedonija” (1997). LIT.: Drag. P. StefanoviÊ, Samohodna fabrika kishe, „Tehnichke novine”, V, 5, Beograd, 1. Ⅴ 1962, 3; Todor Jovanovski, Inovaciite go podmladuvaat, „Vest”, Ⅵ, 1900, Skopje, 21. H 2006. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
ДОНСКИ, Кирил Миланов