DEMOKRATSKA MAKEDONIJA (2. Ⅷ 1944 – 15. Ⅳ 1945) – prvoto zasedanie na Antifashistichkoto sobranie na narodnoto osloboduvanje na Makedonija (ASNOM) odrzhano na oslobodenata nacionalna teritorija vo manastirot „Sv. Otec Prohor Pchinjski”, na Ilinden (2. Ⅷ 1944), go proglasi sozdavanjeto na makedonskata nacionalna drzhava vo Vardarskiot del na Makedonija – Demokratska Makedonija, kako ramnopravna edinica vo drzhavnata zaednica so drugite nacionalni drzhavi vo DF Jugoslavija (za shto ne bil usvoen i poseben akt). Sozdavanjeto na makedonskata nacionalna drzhava bilo prifateno od vodechkite Sojuznichki sili: SAD, Velika Britanija i Sovetskiot Sojuz i pozdraveno na Zasedanieto od vodachite na nivnite voeni misii vo Makedonija. Po proglasuvanjeto na sozdavanjeto se izvrshilo konstituiranjeto na makedonskata nacionalna dr-Naroden sobor vo dvorot na manastirot „Sv. Prohor Pchinski” (2. Ⅷ 1944) zhava. ASNOM se proglasil za vrhovno zakonodavno i izvrshno narodno pretstavnichko telo na Makedonija i na makedonskata drzhava. So toa narodnoto pretstavnichko telo odgovorilo na voljata na celiot makedonski narod i makedonskata nacionalna drzhava vo Vardarskiot del od Makedonija prezela piemontska obvrska za obedinuvanje na Makedonija. Vo Manifestot do makedonskiot narod od Sobranieto bilo proklamirano pred celata svetska javnost neotstapno obedinuvanje na celiot makedonski narod so primena na pravoto na samoopredeluvanje. Ilinden, 2 avgust bil proglasen za drzhaven praznik, so shto bil potenciran kontinuitetot na makedonskata nacionalna drzhavnost. Makedonskiot jazik bil proglasen za sluzhben jazik vo makedonskata drzhava. ASNOM objavil deka zakonodavnata vlast kje ja izvrshuva na plenarni zasedanija i preku Prezidiumot, a izvrshnata vlast Prezidiumot so funkcija na Narodna vlada. Za pretsedatel na ASNOM i na Prezidiumot bil izbran Metodija Andonov–CHento. Makedonija se konstituirala kako suverena demokratska parlamentarna drzhava vo koja site gragjani se ednakvi i se ramnopravni pred zakonite, nezavisno od nivnata narodnost, pol, rasa i veroispoved. ASNOM usvoil i objavil posebna Deklaracija za osnovnite prava na gragjanite na Demokratska Makedonija. Na nacionalnite malcinstva, Demokratska Makedonija, im gi obezbeduvala site prava na sloboden nacionalen zhivot. Na site gragjani im garantirala sigurnost na lichnosta, na privatnata sopstvenost i sigurnost na imotot; chovekovi prava i slobodi; sloboda na govor, sobiranje i zdruzhuvanje, opshto ednakvo neposredno izborno pravo so tajno glasanje, sloboda na pechatot. Prezidiumot (od 17 chlena i 2 potpretsedateli) so funkcii na zakonodaven dom i Vlada, do 28. Ⅻ (do Prvoto vonredno zasedanie na ASNOM) gi donelo sistemskite dokumenti i drugite osnovni akti so koi se ureduvale: pravniot poredok, zakonodavnata, sudskata i izvrshnata vlast, kako i propisite za organite na drzhavnata vlast vo vitalnite oblasti: stopanstvoto, trgovijata i finansiite, danochnata politika i budjetot, socijalata i prosvetata. Vnatreshniot red go obezbeduvala Narodna milicija i sluzhbata na Oddelenieto za zashtita na narodot (OZNA). Makedonskata vojska gi obezbeduvala drzhavnite granici i fukcioniranjeto na carinskite punktovi na granicata so Bugarija (Deve Bair i Carevo Selo), so Grcija (Dojran, Gevgelija, Gradeshnica kaj Bitola) i so Albanija (Sv. Naum, Radozhda, kjafasan i Gorna Belica). Poverenstvoto za vnatreshni raboti prezelo bezbednosni merki na severnata granica za sprechuvanje neprijatelsko dejstvuvanje od Srbija. Na jugoslovenskite podanici shto zhiveele vo Makedonija (do 1941) privremeno im bi-lo zabraneto vrakjanje vo makedonskata drzhava. Makedonija imala, vo Sofija, Privremeno makedonsko pretstavnishtvo, bilateralnite odnosi so OF Bugarija imale karakter na megjudrzhavni odnosi. Poverenstvo za nadvoreshni odnosi, iako bilo potrebno od vnatreshnopolitichki prichini, ne bilo osnovano. Prezidiumot vospostavil praven poredok na celata drzhavna teritorija, so funkcionalna sudska vlast. Poverenstvoto za stopanstvo primenilo merki za obnovuvanje na stopanstvoto, za reguliranje na vnatreshniot pazar i za sprechuvanje na shpekulativnata trgovija. Poverenstvoto za finansii primenilo merki za kontrola na parichnata masa i za sprechuvanje na inflacijata. Za finansiranjeto na drzhavata, pokraj redovnite danoci, bil voveden ednokraten vonreden danok. Za 1945 g. bil proektiran redoven drzhaven budjet. Samostojnosta i suverenosta na Makedonija Prezidiumot ja potenciral i vo upatstavata za organizacijata i rabotata na organite na drzhavnata vlast (20. Ⅹ 1944) so ukazhuvanje deka ASNOM ja izrazuva nacionalnata sloboda i drzhavnata nezavisnost i deka e nositel na suverenitetot na Makedonija. Do radikalen presvrt doshlo po interveniranjeto od Belgrad vo vnatreshnite raboti na makedonskata drzhava. Na Zasedanieto na ASNOM (15. Ⅳ 1945) bile izvrsheni promeni vo zakonodavnata i vo izvrshnata vlast so donesuvanje na potrebnite zakoni: Zakon za izmenuvanje i dopolnuvanje na Reshenieto na Antifashistichkoto sobranie na narodnoto osloboduvanje na Makedonija za konstituiranje na ASNOM kako vrhoven zakonodaven i izvrshen organ na drzhavnata vlast vo Demokratska Makedonija, so koj bila proglasena za federalna drzhava na DFJugoslavija i Zakon za imenuvanje Vlada na Demokratska Federalna Makedonija, formirana pod pretsedatelstvo na Lazar Kolishevski (16. IV), po shto seta vlast ja prezela Komunistichkata partija na Makedonija. LIT.: ASNOM 1944–1964, Zbornik na dokumenti, Skopje, 1964; ASNOM, dokumenti od Prvoto i Vtoroto zasedanie, I, 1–2, Skopje, 1984. M. Min. DEMOKRATSKA OBNOVA NA MAKEDONIJA – gragjanska politichka partija smestena vo politichkiot centar, registrirana kon krajot na XI 2005 g. Na parlamentarnite izbori vo 2006 g. osvoi edno pratenichko mesto vo Sobranieto na RM. Uchestvuva vo sostavot na Vladata na RM, zaedno so VMRO-DPMNE, DPA, NSDP, SPM i PEI. Lider na DOM e Liljana Popovska. LIT.: Svetomir shkarikj, Ustavno pravo, Skopje, 2006; Gordana Siljanovska-Davkova, Makedonske politicke partije kroz prizmu ideologije, Beograd, 2007. GJor. I.
Кирилична верзија на написот
ДЕМОКРАТСКА МАКЕДОНИЈА