DELCHEV, Georgi Goce (Kukush, 4. Ⅱ 1872 – s. Banica, Sersko 4. Ⅴ 1903) – ideolog, organizator i vodach na makedonskoto revolucionerno nacionalnoosloboditelno dvizhenje vo krajot na ⅩⅠⅩ i pochetokot na ⅩⅩ v. Se shkoluval vo Kukush, kade shto zavrshil progimnazisko obrazovanie (1879– 1887), vo Solun, vo Bugarskata gimnazija „Sv. Kiril i Metodij” (1888– 1891) kade shto rakovodel taen uchenichki revolucioneren kruzhok, i vo Sofija vo Voenoto uchilishte (1891–1894). Se vratil vo Makedonija (1894) i vo SHtip bil uchitel vo Novo Selo. Tuka se sretnal so Dame Gruev i se vkluchil vo rakovodenjeto na Tajnata makedonska revolucionerna organizacija. Toj ja proshiril mrezhata na Organizacijata (proletta vo 1895 g.) i preku Vinica organiziral tajni kanali. Vo Solun uchestvuval na sovetuvanjeto so vodechkite lichnosti na MRO: Dame Gruev, Pere Toshev i Ivan Hadji Nikolov, za zazemanje stav kon Makedonskiot komitet osnovan vo Sofija, podocna preimenuvan vo Vrhoven makedonski komitet. Vo septemvri bil naznachen za direktor na uchilishteto vo SHtip. Pred krajot na dekemvri 1895 g. Delchev opolnomoshten od CK na MRO, otpatuval vo Sofija za da raboti na sprechuvanjeto na meshanjeto od Bugarija vo vnatreshnite raboti na makedonskoto osloboditelno delo. Organiziral punktovi na MRO vo kjustendil i vo Dupnica (vo pochetokot na 1896), a vo fevruari vo SHtip, organiziral protestna demonstracija protiv vlasta. Uchestvuval na Solunskiot konres (5–12. Ⅳ 1896) na koj bila usvoena nova ideologija i strategija vo dejstvuvanjeto, so vkluchuvanje i na Odrinsko, a so toa i promena na imeto od MRO vo Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija (TMORO). So GJorche Petrov gi izrabotile Ustavot i Pravilnikot na Organizacijata (1896), publikuvani i distribuirani vo 1897 g., kade shto celta na dejstvuvanjeto na Organizacijata bila da izvojuva politichka avtonomija za Makedonija i za Odrinsko so revolucija. Delchev vo SHtip bil uapsen (IV Goce Delchev so vostanicite 1896) vo vrska so aferata so zaplenuvanjeto na bombite vo Bitola, a vo maj povtorno bil uapsen i sproveden vo Skopje kade shto bil zatvoren vo Kurshumli-an. Vo septemvri Delchev bil naznachen za glaven uchitel (direktor) vo Bansko od kade shto ja prodolzhil dejnosta za shirenje na mrezhata na Revolucionernata organizacija. Se otkazhal od uchitelskata dolzhnost (XI 1896) i celosno se posvetil na makedonskoto osloboditelno delo. Ja prezel dolzhnosta na zadgranichen pretstavnik na MRO vo Sofija (od 16. Ⅻ). So pismo do katolichkiot nadbiskup vo Plovdiv, Menini (vo Ⅶ 1898) na Vatikan $ ja pretstavil celta na makedonskata borba: da se ispravi nepravednoto reshenie na Berlinskiot dogovor za Makedonija i za dobivanje polna politichka avtonomija. Dolzhnosta zadgranichen pretstavnik ja izvrshuval do 6. Ⅹ 1901 g. i bil podvizhen chlen na CK. Vo toa svojstvo bil posveten na funkcioniranjeto na tajnite kanali, kurirskata sluzhba, tajnata poshta, obezbeduvanjeto materijalni sredstva i snabduvanjeto na Organizacijata so oruzhje, so municija, so revolucionerna literatura i so vesnici. Organiziral proizvodstvo na bombi i eksplozivi (1897) vo s. Sabler (vo Osogovskata Planina), a potoa i na Sv. Gora (megju Zografskiot manastir i Hilandar). Vrshel vooruzhuvanje (vo Ⅳ 1898) i togash vo Makedonija se pojavile prvite vooruzheni cheti na Organizacijata. Zaedno so GJorche Petrov izrabotile Pravilnik za chetite (1900). So for Grobot na Goce Delchev vo crkvata „Sv. Spas”, Skopje miranjeto na selskata milicija bila dogradena voenata organizacija na MRO, koja neposredno ja rakovodel Delchev, so status na glaven revizor. Revolucionernata organizacija ja prezela na delo sudskata i izvrshnata vlast. Dejstvuvala tajna makedonska drzhava vo osmanliskata drzhava. Na Solunskiot proces za novoselskata afera (do pochetokot na 1901) Delchev vo otsustvo bil osuden na smrt. Po dobienoto izvestuvanje za apsenjeto na chlenovite na CK vo Solun, so GJorche Petrov vo sredinata na mart izdale instruktivno pismo do okruzhnite, do okoliskite i do selskite komiteti, kako i do vojvodite na chetite, za prodolzhuvanje na dejstvuvanjeto spored postojnata programa. Za zacvrstuvanje na redovite vo Organizacijata prezel inspekciska instruktivna obikolka vo centralniot i vo zapadniot del od Makedonija (od avgust 1901 do mart 1902). Na krajot od septemvri zhestoko ja osudil vrhovistichkata oruzhena akcija vo Gorna DJumaja, objavena kako vostanie. Dodeka dejstvuval za samostojnost i nezavisnost na Makedonskata revolucionerna organizacija, nadvoreshnite i infiltriranite vnatreshni orudija so Ivan Garvanov, po istrukcii od Vladata i od Knezot na Bugarija, podgotvile krevanje predvremeno vostanie vo Makedonija. Delchev go otfrlil reshenieto na Solunskiot kongres (15–17. Ⅰ 1903) za krevanje vostanie na 25. Ⅰ 1903 g. i so cheta zaminal vo vnatreshnosta na Makedonija so rakovodnite kadri da izdejstvuva povlekuvanje na reshenieto. Vo april, vo Solun se sretnal so Dame Gruev, koj shtotuku se vratil od zatochenie, go prifatil reshenieto i ostanal neotstapchiv. Od Solun se upatil za Sersko na zakazhaniot kongres na Serskiot revolucioneren okrug (6. V). Pristignal vo s. Banica, Sersko na 3 maj. Na celiot pat od Sofija do Solun i potoa bil sleden i bil predaden. Vojskata go opkolila seloto i vo borbata utroto Delchev zaginal, neprikosnoveniot avtoritet, rakovoditel na oruzhenite sili i beskompromisen borec za samostojna makedonska drzhava. LIT.: Hristo Andonov–Poljanski, Goce Delchev, 1–6, Skopje, 1972; Dimitar Dime-ski, Goce Delchev, Skopje, 1994; Mihajlo Minoski, Prilog kon prashanjeto za postoenje organizirano predavstvo za likvidiranje na Goce Delchev, „Prilozi” OOI na MANU, 2, Skopje, 2000. M. Min.
Кирилична верзија на написот
ДЕЛЧЕВ, Георги Гоце