CHUCHKOV, Mane (Emanuil) Hristov (Novo Selo, SHtipsko, 14/27. Ⅺ 1901 – Skopje, 1. Ⅸ 1967) – makedonski drzhavnik, univ. profesor, opshtestveno-politichki i kulturno-nacionalen deec. Osnovnoto obrazovanie go zavrshuva vo SHtip, gimnazijalnoto vo SHtip i Skopje, a visokoto (etnografija, antropogeografija i fizichka geografija) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad i Skopje (1925). Izlezen od revolucionerno semejstvo, toj ushte kako uchenik e vkluchen vo „socijalistichki kruzhok“ (1919), a za uchestvo vo agitacijata za izborite prvpat e priveden (1921). Eden e od osnovachite na MMTRO vo Skopje (1923). Na miting vo SHtip pak e zatvoren (1924), a po otkrivanjeto na aferata na MMTRO (1927) odnovo e uapsen, no poradi nemanje dokazi e osloboden. USHTE pri prvoto sluzhbuvanje vo Ohrid pak e zatvoren i suplentskiot stazh go zavrshuva vo Svilajnac (Srbija). Po polozhuvanjeto na profesorskiot ispit vo Belgrad (1929), toj sluzhbuva s“ do 1941 g. kako gimnazijalen profesor vo Srbija i Bosna: Svilajnac, CHachak, Bielina, edna uchebna godina vo rodniot grad (1935/36), pa pak vo Smederevska Palanka i kjuprija i na krajot vo Velikata medresa vo Skopje (1941). Po bugarskata okupacija, kako vnuk na vojvodata CHuchkov, Mane e postaven za direktor na gimnazijata vo Prilep, a potoa i vo Skopje. USHTE vo esenta na 1943 g. stanuva chlen na ANOK, kojshto reagira na Manifestot na GSH na NOV i POJ i bara da se vodi borba za obedineta Makedonija, a ne za granicite na Kralstvoto Jugoslavija. Po izleguvanjeto partizan toj e izbran za potpretsedatel na Inicijativniot odbor za svikuvanje na ASNOM (30. Ⅳ 1944), a kako eden od trojcata chlenovi na delegacijata uchestvuva vo razgovorite so Nacionalniot komitet i Tito na Vis za sudbinata na Makedonija po Vojnata (24. Ⅵ 1944). Na I zasedanie na ASNOM go chita referatot „Narodno-demokratskata vlast vo Makedonija“ i e izbran za potpretsedatel na Prezidiumot na ASNOM (2. Ⅷ 1944). Vo oktomvri stignuva vo Belgrad kako „poverenik za zemjodelie“ na NKOJ, a po formiranjeto na Vladata na Jugoslavija CH. e „minister za Makedonija“ (7. Ⅲ 1945 – krajot na fevruari 1946). Poradi stavovite, spodeluvani i so M. A. CHento, zastapuvani na sednicite na Vladata i plasirani vo jugoslovenskiot pechat okolu prashanjeto za subjektivitetot i pogolemiot suverenitet na Makedonija vo Federacijata, kako i za obedinuvanjeto i na drugite delovi, toj e smenet i vraten vo Makedonija. So grupa makedonski intelektualci, CH. vo Skopje e obvinet od CK na KPM za dejstvuvanje „sprotivno na partiskata linija“, pa politichki e degradiran i naznachen za direktor na Narodnata biblioteka, izbran za pratenik vo Narodnoto sobranie na Makedonija (1846–1950), postaven e za direktor na Zavodot za domashni umetnichki rakotvorbi „Makedonski folklor“ (1947), sorabotnik na novoosnovaniot Institut za nacionalna istorija (1948), direktor na Drzhavniot ansambl za narodni igri i pesni „Tanec“ (1949), a izvesno vreme i potpretsedatel na Komitetot za visoki shkoli. Potoa stanuva honoraren docent (1954) i redoven nastavnik po Ekonomska geografija na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1957). Ja odbranuva porano zapochnatata doktorska disertacija „Ovche Pole. Geografsko-stopanska studija“ (mart 1958). Avtor e na povekje univerzitetski i srednoshkolski uchebnici i prirachnici i istrazhuvanja od oblasta na istorijata, geografijata, ekonomijata, folkloristikata, etnografijata i prosvetata vo Makedonija. BIB.: Varoshica Sv. Nikole na Ovchem polju, „Glasnik Skopskog nauchnog drushtva“, ⅩⅤ i ⅩⅤⅠ, 1936; Pregled stanovnishtva i naselja Ovcheg Polja, „Luch“, I 5-6, 1938; Opiumsko pitanje i izgledi na preorijentaciju privrede Juzhne Srbije, „Kulturna liga“, 4, 1939; Izgragjivanje nove Turske, „Juzhni pregled“, 11-12, 1938, i 1, 1939; Od Makedonija do Marshal Tito i nazad, „Ilindenski pat“, 7–8, 1944, 39-49; Sastanak „velike trojice“ i teror grchkih monarho-fashista u Jegejskoj Makedoniji, „20 oktobar“, Beograd, februar 1945, 3; Makedonija u borbi za demokratizam i federaciju, „Glas Jedinstvenog Narodno-oslobodilachkog fronta Srbije“, Ⅳ, 24, Beograd, 13. Ⅲ 1945, 3; Slovenci i Makedonci pretstrazha Juzhnog Slovenstva, „Glas Jedinstvenog Narodno-oslobodilachkog fronta Srbije“, Ⅳ, 39, 1945, 3; Makedonija i Makedonci, „Vjesnik Narodnog fronta Hrvatske“, V, 147, Zagreb, 10. Ⅹ 1945, 1–2. LIT.: Gigo Mileski, Vo sekjavanje na prof. d-r Mane CHuchkov. ZHivot i dejnost, „Geografski razgledi“, Ⅴ Skopje, 1967, 167-171; Trajko Boseovski, Sudbinata na prviot makedonski potpretsedatel Emanuil CHuchkov, „Nova Makedonija“, 6–8. I 1994, 19; Blazhe Rstovski, Dejnosta i ulogata na Mane CHuchkov pred i po ASNOM. Obid za monografsko profiliranje, zb.: Republika Makedonija 60 godini po ASNOM. Zbornik od nauchniot sobir po povod sheesetgodishninata od ASNOM odrzhan vo Skopje na 15–16 dekemvri 2004 godina, Skopje, 2005, 47–88. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
ЧУЧКОВ, Мане