BUGARSKITE OKUPACII VO MAKEDONIJA (1912–1913, 1915– 1918, 1941–1944). Bugarskite voeni sili, vo sodejstvo i so pomosh na makedonskite cheti, do primirjeto na 4. XI 1912 g. ja zazele i se i Sojuzot na bugarskite konsti-Bugarskiot bataljon „Hristo Botev“ utvrdile na teritorijata na Makedonija istochno od linijata Va-rev Vrv – Gevgelija – Nigrita – Orfanski Zaliv – Egejsko More. Na taa teritorija na Makedonija, okupirana od bugarskata vojska, bila vospostavena voeno-policiska vlast. Bila narechena „Makedonsko voeno gubernatorstvo” na chelo so gubernator, generalot Mihail V’lkov i glavniot sekretar Mihail Zelkov. So naredba (2. Ⅻ 1912) toa bilo organizirano vo chetiri okruzi: Serski, Dramski, SHtipski i Solunski, koj od 12. Ⅻ bil preimenuvan vo Kukushki okrug. Okruzite bile podeleni na okolii, chija teritorija se poklopuvala so otomanskite kazi. Za okruzhni upravnici bile postavuvani lica od Bugarija ili lica po poteklo od Makedonija, koi od porano ja sproveduvale bugarskata propaganda. Po okupacijata vo Makedonija vo vremeto na Prvata svetska vojna, so naredba od 17. XI 1915 g. bila sozdadena Makedonska voeno-inspekciska oblast vo koja vleguvale teritoriite od Vardarskiot del na Makedonija, shto so Bukureshkiot dogovor bile dodeleni na Srbija i del od Kosovo. Vo proletta na 1916 g., po navleguvanjeto na bugarskata vojska vo Egejskiot del na Makedonija, bi-la sozdadena Dramskata voenoinspekciska oblast. Dvete voenoinspekciski oblasti na teritorijata na Makedonija bile potchineti na Glavnata komanda na Vtorata armija. Za nachalnik na Makedonskata voenoinspekciska oblast bil naznachen generalot Racho Petrov, a za zamenik polkovnikot Aleksandar Protogerov. So ogled na toa shto vojskata bila pozicionirana na Makedonskiot front, za organiziranje i vospostavuvanje na administrativnata vlast bil angazhiran shtabot na Partizanskiot odred so koj rakovodel Todor Aleksandrov i ja vrshel dolzhnosta „chinovnik za specijalni zadachi”. Vo ovaa sekcija vleguvale 20 chinovnici, istaknati rakovoditeli na VMRO, koi imale zadacha da ja organiziraat bugarskata administrativna vlast vo Makedonija. Upravata se naogjala vo Skopje, a pochnala da funkcionira od 8. Ⅻ 1915 g. Teritorijata bila podelena na devet okruzi i 40 okolii. So toa bilo dovrsheno vospostavuvanjeto bugarska administrativna, voena, sudska i policiska vlast vo Makedonija. So okupacijata na Makedonija po Aprilskata vojna (1941), odnovo bil vospostaven bugarskiot okupaciski sistem na voena, policiska, drzhavno-administrativna i crkovna vlast. Voenata vlast se sostoela od komandi na oblasti – Skopska i Bitolska, a od 1943 g. i SHtipska. Vo sekoja od niv bila rasporedena po edna divizija, povekje polkovski okruzi, a vo pomalite gradovi otvorale i kasarni. Vo Makedonija bile formirani dve administrativni oblasti so centri vo Skopje i vo Bitola, so povekje okolii i opshtini. Na che-lo na oblastite se naogjale direktori, vo okoliite upravnici, vo opshtinite pretsedateli, a vo selata kmetovi. Policiskata vlast bila strukturirana po oblasti, okolii, opshtini i sela. Vo oblastite – Skopska i Bitolska, rakovodni organi bile direktorite, a vo okoliite i opshtinite nachalnicite i komandirite. Vo policijata postoele oddelenija A, B, Ⅴ i G za posebni zadachi. Sudskata vlast ja pretstavuvale okoliskite, oblasnite i apelacionite sudovi. Bugarskata crkva vospostavila svoja crkovna vlast so tri eparhii: Skopsko-veleshka, Ohridsko-bitolska i Strumichko-dramska, za shto dovela 280 sveshteni lica od Bugarija. LIT.: Vanche Stojchev, Voena istorija na Makedonija, Skopje, 2000. V. St.
Кирилична верзија на написот
БУГАРСКИТЕ ОКУПАЦИИ ВО МАКЕДОНИЈА