BLAGOEVGRAD (porano: Gorna DJumaja) – grad vo Pirinskiot del na Makedonija, Republika Bugarija: 71.343 zh. (1992). Se naogja vo Blagoevgradskata Kotlina, vo podnozhjeto na jugozapadnite razgranoci na planinata Rila, od dvete strani na r. Blagoevgradska Bistrica, na nadmorska visochina od 400 m. Niz gradot pominuva megjunarodniot pat E–79 i zheleznichka pruga koi na sever go povrzuvaat so Sofija i na jug preku preminot Kula so Solun. Na zapad preku preminot Delchevo, B. se povrzuva so magistralniot pat M–5 vo Republika Makedonija preku koj se povrzuva so Skopje, a na istok so isto takov pat e povrzan so Razlog i Bansko. Do B. dopira promeneta sredozemnomorska klima. Glaven hidrografski objekt e rekata Blagoevgradska Bistrica, leva pritoka na r. Struma. Vo Blagoevgrad okolinata na gradot se naogjaat Blagoevgradskite mineralni vodi so vkupna shtedrost od 16,8 l/sec i temperatura na vodata od 54,6°C. Blagoevgrad, koj do 1950 g. se vikal Gorna DJumaja, se razvil vrz starata trakiska naselba Skaptopara. Kako grad pod imeto DJuma Pazari za prvpat se spomenuva vo dokumenti od 1576 g. Vo pochetokot na ⅩⅠⅩ v. B. stanuva centar na Gornodjumajskata kaza i se razviva kako znachaen zanaetchiski i trgovski centar. Spored V. K’nchov koj go posetil gradot kon krajot na ⅩⅠⅩ v. vo nego zhiveele 6.440 zh. Od niv 1.250 zh. bile hristijani, 4.500 zh. Turci, 250 zh. Vlasi, 200 zh. Cigani, 180 zh. Evrei i 60 zh. Grci – hristijani. Ottogash pa navamu naselenieto vo B. e vo postojan porast. Najgolemo zgolemuvanje e zabelezhano pomegju 1965 i 1975 g., koga e nagolemeno od 32.000 na 50.000 zh. Vo B. se razvieni povekje industriski granki kako prehranbenata, tutunskata, tekstilnata, mashinskata, osobeno elektrotehnichkata industrija i dr. Vo gradot ima 10 osnovni uchilishta, tri gimnazii, chetiri tehnichki uchilishta, Vish pedagoshki institut i Amerikanski univerzitet. B. e znachaen zdravstven centar so obedineta reonska bolnica, ima tea-tar, opera, istoriski muzej i povekje kulturno-istoriski spomenici. LIT.: sharkov V., Grad Gorna Dzhumaя, Sofi®, 1930; Trukov M., Blagoevgrad, Sofiя, 1964. Al. St.
Кирилична верзија на написот
БЛАГОЕВГРАД