ABADJIEV, GJorgji (Dojran, 7. Ⅹ 1910 – Skopje, 2. Ⅷ 1963) – raskazhuvach, romansier, istoriograf, publicist i scenarist. Od pettata godina na zhivotot emigrant vo Sofija. Sredno obrazovanie zavrshuva vo Gorna DJumaja (Blagoevgrad). Studira na Pravniot fakultet vo Sofija, kade shto zema aktivno uchestvo vo organizaciite na progresivnata makedonska emigracija vo Bugarija. CHlen e na Makedonskiot literaturen kruzhok (1938–1942) i na Makedonskiot literaturen kruzhok „Nikola Vapcarov” (1946–1947). Negovite prvi umetnichki crtici, reportazhi i raskazi se pomesteni vo knigite „Posledna sredba” i „Trud i lugje” (Sofija, 1936). Vo 1948 godina se vrakja vo Makedonija, kade shto vo Skopje e eden od osnovachite, v.d. zamenik-direktor i eden od najaktivnite sorabotnici na Institutot za nacionalna istorija. Literaturnata rabota vo tatkovinata ja zapochnuva so raskazot „Dvajcata drugari”, shto e objaven vo zbornikot „Ilinden” (Skopje, 1948). Vo 1972 g. se objaveni negovite „Izbrani dela” vo chetiri toma. Vo site negovi dela temite i fenomenite na istorijata imaat istaknato mesto i so pravo se smeta za istoriski beletrist. DEL: Izgrev (raskazi, 1950), Epopeja na nozhot (raskazi, 1951), Posledna sredba (raskazi, 1953), Aramisko gnezdo (roman, 1954), Pustina (roman, 1961), Raskazi (1962), Balkanskite vojni i Makedonija (monografija, 1972).LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knizhevnost ⅩⅩ vek (1990); Venko Andonovski, Strukturata na makedonskiot realistichen roman (1997); Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 1952-2000 (2002). V. M.-CH.
Кирилична верзија на написот
АБАЏИЕВ, Ѓорѓи