BITOLSKI VILAET . (tur. Manast›r viladzeti, 1873–1912) – administrativno-teritorijalna edinica vo Osmanliskata Imperija so sedishte vo Bitola, formirana vo 1873 g., so povremeni teritorijalni promeni. Vo pochetokot go opfakjal rechisi celiot Vardarski del i zapadnata teritorija od Egejskiot del na Makedonija, navleguval dlaboko na teritorijata na Albanija, a so pomal del i na grchka teritorija. Vo 1875 g. vo negov sostav vleguvale sandjacite: Bitolskiot sandjak so kazite: Bitola, Korcha, Prilep, Ohrid, Kostur, Kozhani, Naselica (Anaselica), Lerin, Serfidje, Kichevo i Kolonja; Prizrenskiot sandjak so kazite: Prizren, Tetovo, Prishtina, GJakovo, Pekj, Gnjilane, Vuchitrn i Gusinje; Skadarskiot sandjak so kazite: Skadar, Podgorica, Tirana, Kavaja, Akche Hisar (Kruja) i Lesh; Skopskiot sandjak so kazite: Skopje, Kumanovo, SHtip, Kriva Palanka, Radovish, Kochani i Kratovo, i Debarskiot sandjak so kazite: Goren Debar, Elbasan, Dolen Debar i Mat. So formiranjeto na Skadarskiot vilaet (1876) od Bitolskiot vilaet bil odvoen Skadarskiot sandjak, a so formiranjeto na Kosovskiot vilaet (1877), od Bitolskiot vilaet bile odzemeni kazite od Istochna Makedonija i od Kosovo, koi vlegle vo sostav na novoformiraniot Kosovski vilaet. Kon krajot na ⅩⅠⅩ v. vilaetot imal megju 800.000 i 900.000 zhiteli, a vo 1908 g. toj broj porasnal na 1.000.576 zhiteli. Se prostiral na teritorija od okolu 2 32.000 km . Na sever granichel so Kosovskiot vilaet, na istok i jugoistok so Solunskiot vilaet, na jug so Kralstvoto Grcija, na jugoistok so Janinskiot vilaet i na zapad i severozapad so Skadarskiot vilaet. Na chelo na vilaetot stoel valija, so titula pasha, koj bil naznachuvan so sultansko irade. Vilaetot prestanal da postoi so srpskoto osvojuvanje na Bitola (noemvri 1912). LIT.: Manast›r viladzeti salnamesi, ikinci defa, Manast›r, sene 1308; Manastir viladzetine mahsus salnamesi, beþinci defa, Manast›r, sene 1312; Ahmed Alichikj, Uredba o organizaciji vilajeta 1867 godine, „Prilozi za orijentalnu filologiju”, Ⅻ-Ⅻ/1962, br. 3, Orijentalni institut u Sarajevu, Sarajevo, 1965; Die Provinzen des Osmanischen Reiches von Andreas Birken, NJiesbaden, 1976; Mehmed Tevfik, Kratka istorija Bitoljskog vilajeta. Preveo Glisha Elezovikj, „Bratstvo” DJDJVII, 43, Beograd, 1933. Dr. GJ.
Кирилична верзија на написот
БИТОЛСКИ ВИЛАЕТ