BISTRA – visoka planina shto se protega vo Zapadna Makedonija. Pripagja kon zapadnomakedon-Planinata Bistra skite planini. Se izdiga pomegju Kichevskata Kotlina na istok, dlabokata dolina na Mavrovska Reka i Radika na zapad, so koja e oddelena od planinite Korab i Deshat, Mavrovskata Kotlina na sever i Mala Reka, Garska i Jam-ska Reka i tektonskiot preval Jama (1.100 m) na jug. Kako jasno izrazena morfostrukturna celina Bistra zafakja povrshina od 572,8 km² so 8 vrvovi so nad 2.000 m. Najvisok vrv e Medenica (2.163 m), a poistaknati se ushte: Trebishka Rupa (2.154 m), kjurkov Dol (2.111 m), Govedarnik (2.018 m) i dr. Bistra ima slozhena geotektonska gradba. Vo poniskiot del se javuvaat stari paleozojski shkrilci – filitoidi, a najvisokiot del e pokrien so trijaski varovnici so debelina od 400 m. CHistite trijaski varovnici ovozmozhile intenzivna karstifikacija i pojava na skoro site povrshinski i podzemni karstni for-mi. Od povrshinskite karstni formi se izdvojuvaat malite karstni polinja: Toni Voda, Suvo Pole, Govedarnik, Lazaropole i dr. Na oddelni mesta, kako shto se Suvo Pole i Sultanica, se razvieni vrtachi, chesto i do 50 na 1 km², taka shto reljefot dobiva izgled na sipanichav karst. Od podzemnite karstni formi se izdvojuva peshterskiot sistem Alilica, koja se sostoi od Gorna i Dolna Alilica, Kalina Dupka i sharkoa Dupka. Na Bistra ima pojava na fosilen glacijalen reljef, osobeno cirkovi. Vo poniskite delovi se srekjavaat shumski kompleksi, a na povisokite prostrani planinski pasishta pogodni za stocharstvo.LIT.: D. Manakovikj, T. Andonovski, Reljef na planinata Bistra, Bistra I, „Prirodni i sociogeografski prouchuvanja na planinata Bistra”, MANU, Skopje, 1983. T. And.
Кирилична верзија на написот
БИСТРА