BELJAEVA, Julija Dmitrievna (Belяeva, Œliя Dmitrievna) (Moskva, Rusija, 8. Ⅴ 1927) – slavistka, makedonistka. Po zavrshuvanjeto na Filoloshkiot fakultet na MDU „Lomonosov“ (1950) i odbranata na kandidatskata disertacija po filoloshkite nauki (1963) se specijalizirala po istorijata na juzhnoslovenskite literaturi. Rabotela vo Institutot za slavistika i balkanistika na AN na SSSR vo Moskva, prvin kako nauchen sorabotnik (1954–1977), a potoa kako vish nauchen sorabotnik (1977– 1990). Otkako samostojno go nauchila makedonskiot jazik, se zanimavala so makedonistika (od 1964) i objavila povekje prikazi (vo ruski, makedonski i srpski izdanija) i izbori, antologii i prevodi od makedonski avtori na ruski jazik. Uchestvuvala so makedonistichki prilozi i vo kolektivni izdanija: PoÌtÎŒgoslavii HH v., Moskva, 1957; Œgoslavskie povesti i rasskazÎ, Moskva, 1961; Œgoslavskaя poÌziя ⅩⅠⅩ–ⅩⅩ vv., Moskva, 1987; LiteraturÎ narodov Œgoslavii v Rossii. Poslednяя chetvertÏDJIDJ v. – nachalo HH v., Moskva, 1979. BIB.: Sovremennaя makedonskaя proza – razvitie zarubezhnÎh slavяnskih literatur na sovremennom Ìtape, Moskva, 1966, 401–449; Kocho Racin i rozhdenie makedonskoй proletarskoй literaturÎ, Zaru-bezhnÎe slavяnskie literatorÎ. HH vek, Moskva, 1970, 369–384; Œgoslavskaя kritika o makedonskoй literature, Napravleniя i tendencii v sovremennom zarubezhnom literaturovedenii i literaturnoй kritike, vÎp. 2, Moskva, 1976, 136– 148; Kocho Racin. BelÎe zori. Predislovie, Moskva, 1982, 5–23; Koncepciя realizma v Œgoslavяskoй kritike konca 50-h–70-h gg. ⅩⅠⅩ v., Realizm v literaturah stran CentralÏnoй i Œgo-Vostochnoй EvropÎ, Moskva, 1983, 127–167; Makedonskaя literatura v SSSR (1945–1987), Nauchna diskusija na Seminarot za makedonski jazik, literaura i kultura, 14, Skopje, 1987, 1–12. LIT.: Ivan Dorovski – Emilija Crvenkvka, Leksikon na stranski makedonisti ⅩⅩ i ⅩⅪ vek, Skopje, 2008, 10. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
БЕЛЈАЕВА, Јулија Дмитриевна