BAZALT – izlivna, vulkanska karpa od grupata na gabrovite i bazaltite, odnosno od grupata na bazichnite magmatski karpi. Se odlikuva so holokristalestoporfirska do vitrofirsko-porfirska struktura i so masivna, fluidalna do mandolesto-meuresta tekstura. Bazaltot obichno se pojavuva vo vid na slivovi na lavi ili pogolemi plochi, pri shto lachenjeto e najchesto stolpchesto. Kaj bazaltite koi se submarinski izlieni se pojavuva i lachenje vo vid na pernici ili „pilou” lachenje. Bazaltite se izgradeni od bazichni plagioklasi, monoklinichni pirokseni i olivin. Na podrachjeto na Republika Makedonija bazalti se pojavuvaat vo nekolku geoloshko-stratigrafski formacii: kako sostavni delovi na okeanskata kora vo ramkite na ofiolitskata sekvencija na Vardarskata zona vo kompleksot Demir Kapija–Gevgelija, pri shto nivnata geoloshka starost e jurska; i kako trahibazalti, odnosno alkalni bazalti vo ramkite na Vardarskata zona, pri shto nivnata geoloshka starost e kenozojska (pliocensko-pleistocenska). LIT.: B. Boev, Ѕ. Ѕanev, Tertiardz magmatism njithin Republic of Macedonia, Acta Volcanologica, Vol. 13, Skopje, 2001. Bl. B.
Кирилична верзија на написот
БАЗАЛТ