BALKANSKI SOJUZ (1866–1868) – bilateralni dogovori megju Knezhevstvoto Srbija i Knezhevstvoto Crna Gora i megju Knezhevstvoto Srbija i Kralstvoto Grcija. Prviot dogovor bil potpishan na 23. IX 1866, vtoriot na 26. Ⅷ 1867, a so Grchko-srpskata voena konvencija od 16. Ⅱ 1868 g. bil sozdaden prviot Balkanski sojuz protiv Osmanliskata Drzhava. So Konvencija bilo utvrdeno celata teritorija na evropskiot del od Osmanliskata Drzhava da bide zaednichko voishte, bile opredeleni liniite na voenite dejstva na sojuznichkite armii i da se vrshi kordinacija na dejstvata. Pritoa bilo potencirano strategiskoto znachenje na teritorijata pomegju definiranite nesporni interesni zoni, posebno na Makedonija so glavnite strategiski tochki: Solun, Bitola, Veles, Skopje, Kumanovo, so glaven centar Bitola. Obidot na Grcija i na Srbija da ja pridobijat i Romanija da mu pristapi na Sojuzot ne uspeal. Grcija i Srbija se spogodile, po uspeshnoto zavrshuvanje na vojnata, prvata da gi dobie Epir i Tesalija, a vtorata Srbija, Bosna i Hercegovina. Za drugite teritorii, vo prv red za Makedonija, ostavile dopolnitelno da se dogovorat i da skluchat specijalen dogovor. LIT.: Makedonija vo bilateralnite i multilateralni dogovori na balkanskite drzhavi 1861-1913, Redakcija i komentar M. Minoski, Skopje, 2000. M. Min.
Кирилична верзија на написот
БАЛКАНСКИ СОЈУЗ