AZBUKA – Grafemskiot izgled na makedonskoto kirilichno pismo A, a B, b V, v G, g D, d GJ, gj E, e ZH, zh Z, z Ѕ, dz I, i J, j K, k L, l LJ, lj M, m N, n NJ, nj O, o P, p R, r S, s T, t kj, kj U, u F, f H, h C, c CH, ch Ⅹ, dj sh, sh – utvrden redosled na grafichkite znaci i na glasovite vo pismenoto i usnoto izrazuvanje vo jazicite shto koristat kirilica. Imeto go dobiva spored prvite dve bukvi (az, buki) vo izvornoto slovensko pismo. Sovremenata makedonska azbuka e reformirana po Osloboduvanjeto i ima 31 bukva, kolku shto ima i glasovi vo makedonskiot standarden jazik. Ministerskiot sovet na NR Makedonija, po povekjemesechna rabota na nekolku komisii, vrz osnova na Rezolucijata na poslednata Komisija za jazik i pravopis pri Ministerstvoto za narodna prosveta, vo sostav: Venko Markovski, poet; Vasil Iljoski, direktor na gimnazija; Mirko Pavlovski, profesor; Blazhe Koneski, lektor; Krume Toshev, shef na struchnite shkoli; Ivan Mazov, urednik na „Mlad borec”; Gustav Vlahov, publicist; Vlado Maleski, direktor na radio Skopje; Kiro H. Vasilev, publicist i kapetan Ilija Topalovski, nachalnik na propagandnoto oddelenie na Glavniot shtab, go usvoi nejziniot grafemski sostav na 3. Ⅴ 1945 godina. Makedonskata azbuka e zasnovana vrz fonetskiot princip, shto znachi za sekoj oddelen glas vo jazikot ima bukva vo azbukata. LIT.: Bl. Koneski, Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Skopje, 1982; K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
Кирилична верзија на написот
АЗБУКА