APOSTOLSKI, Mihailo Mitev (Novo Selo, SHtipsko, 8. XI 1906 – Dojran, 7. Ⅷ 1987) – general-polkovnik, komandant na Gsh na NOV i POM, naroden heroj, akademik. Osnovnoto i srednoto uchilishte gi zavrshil vo SHtip. Vo 1927 g. ja zavrshil Voenata akademija vo Belgrad, vo 1933 Visokata voena akademija, a vo 1938 g. i Generalshtabnata akademija. Vtorata svetska vojna go zateknala vo chinot generalshtaben major na sluzhba vo LJubljana (na dolzhnosta nachalnik na shtab na divizija). Po kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija bil vo zarobenishtvo vo italijanskiot logor „Vestone”, a potoa e prefrlen vo Rieka. So grupa Makedonci bil osloboden. Uchestvuval na sostanokot vo Skopje (11. IX 1941) na koj bil formiran Pokrainskiot voen shtab (PVsh) za Makedonija, stanal negov chlen, a podocna i komandant. CHlen na KP stanal vo april, vo juni 1942 g. bil naznachen za komandant na Gsh na NOPOM, a od avgust 1943 komandant na Gsh na NOV i POM. Na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (29. XI 1943) bil izbran za chlen na Pretsedatelstvoto, a na 15. Ⅻ 1943 od Vsh na NOV i POJ go dobil chinot general-major. Bil chlen na Inicijativniot odbor za svikuvanje na Prvoto zasedanie na ASNOM. Vo fevruari 1945 g. bil postaven za pomoshnik na nachalnikot na Vrhovniot shtab, odnosno na Generalshtabot na JA. Vo periodot od 1946 do 1952 bil komandant na Saraevskata voena oblast. Do 1958 g. ja vrshel dolzhnosta nachalnik na Visokata voena akademija i nachalnik na peshadijata na JNA. Penzioniran e vo chinot generalpolkovnik. Vo 1976 g. stanal prv doktor po voeni nauki. Od 1965 do 1970 g. bil direktor na Institutot za nacionalna istorija. Vo 1967 g. e izbran za chlen na MANU, a vo 1968 za chlen na SANU. Od 1976 do 1983 g. bil pretsedatel na MANU. Vo 1977 e izbran za chlen na Slovenechkata akademija na naukite i umetnostite, a vo 1978 g. i na Akademijata na naukite i umetnostite na BiH. Od 1978 do 1981 bil pretsedatel na Sovetot na akademiite na naukite i umetnostite na SFRJ. Od 1979 g. e chlen na JAZU. Vo 1986 g. stanuva pretsedatel na Sojuzot na drushtvata na istoricharite na Makedonija. CHlen e i na Akademijata na Kosovo, kako i na nauchnite drushtva vo Bitola i SHtip i na Nauchnoto drushtvo za istorija na zdravstvenata kultura vo Belgrad. Nositel e na Partizanska spomenica 1941, proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1953) i, megju drugoto, dobitnik e i na najvisoka nagrada vo SFRJ „AVNOJ” (1978). BIB.: Proletnata ofanziva vo 1944 godina vo Makedonija, Skopje, 1957; Fevruarskiot pohod, Skopje, 1975; Zavrshnite operacii za osloboduvanje na Makedonija, Skopje, 1975; Studii i statii, Skopje, 1975; Pogledi na jugoslovenskobugarskite odnosi vo Vtorata svetska vojna, Skopje, 1980. V. St.
Кирилична верзија на написот
АПОСТОЛСКИ, Михаило Митев