ANDOV, Stojan (Kavadarci, 30. XI 1935) – ekonomist, politichar, publicist i romansier, prv pretsedatel na pluralistichkoto Sobranie na Republika Makedonija. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavrshil vo rodniot grad, a dip-Stojan Andov lomiral na Ekonomskiot fakultet vo Skopje i magistriral na Fakultetot za politichki nauki vo Belgrad (1972). Bil sekretar na Srednoshkolskiot i na Opshtinskiot komitet na Narodnata mladina, profesor vo Gimnazijata so ekonomski paralelki „J. B. Tito” (1959-1963) i vo Rabotnichkiot univerzitet „Mosha Pi-jade” vo Kavadarci. Rabotel vo Zemjodelskiot kombinat „Tikvesh” vo Kavadarci (1963-1964), kade shto bil sekretar na Osnovnata organizacija na SKM i direktor na Analitichko-planskiot sektor. Potoa zaminal na rabota kako profesor vo Politichkata shkola na CK na SKM vo Skopje (1964-1965) i sovetnik vo Izvrshniot sovet na Sobranieto na SRM (1965-1967). Bil pretsedatel na Sobranieto na Opshtinata Kavadarci (1967-1970), a potoa pretsedatel na Republichkiot centar za ideoloshko-politichko obrazovanie i studii vo Skopje (1970-1971) i chlen na Sekretarijatot na CK na SKM. Bil izbiran i na razni republichki i sojuzni opshtestveno-politichki funkcii. Na Pettiot kongres na SKM bil izbran za chlen na postojaniot del na Konferencijata na SKM, pretsedatel na Komisijata na CK na SKM za opshtestveno-ekonomski odnosi i ekonomska politika, chlen Sednica na Sobranieto na RM pod pretsedatelstvo na Stojan Andov na Pretsedatelstvoto na Postojanata konferencija na gradovite na Jugoslavija, chlen na Upravniot odbor na Zdruzhenieto na ekonomistite na Makedonija i chlen na Ekonomskiot sovet na Sobranieto na SRM. Podocna vo tri mandati bil chlen na Sojuzniot izvrshen sovet vo Belgrad (1971-1982), pretsedatel na Sojuznata komisija za ekonomska sorabotka so zemjite vo razvoj, pretsedatel na Megjurepublichkiot komitet za devizen i nadvoreshno-trgovski sistem, pretsedatel na del od Jugoslovenskiot meshovit komitet za sorabotka so Egipet, Libija, Tunis, Turcija i Francija (1971-1982), pretsedatel na Komisijata za koordinacija na sorabotkata so Evropskata ekonomska zaednica i zemjite na EFTA (1978-1982), potpretsedatel na Izvrshniot sovet na Sobranieto na SRM (1982-1986), pratenik vo Opshtestveno-politichkiot sobor na Sobranieto na SRM, pretsedatel na Odborot za prashanja od oblasta na opshtestveno-ekonomskoto ureduvanje, stopanskata politika, narodnata odbrana, opshtestvenata samozashtita, bezbednosta i odnosite so stranstvo na Izvrshniot sovet na Sobranieto na SRM i chlen na Delegacijata na Sobranieto na SRM vo Soborot na republikite i pokrainite na Sobranieto na SFRJ (1986-1987), pretsedatel na Odborot za opshtestven plan i razvoj, kako i vonreden i opolnomoshten ambasador na SFRJ vo Irak (1987 – januari 1991). Pretsedatelot na Sojuzot na reformskite sili na Jugoslavija go naznachi za glaven koordinator vo formiranjeto na Sojuzot na reformskite sili na Makedonija (15. Ⅷ 1990), po shto stana osnovach i lider na politichkata partija Reformski sili – Liberalna partija (Skopje, 5. IX 1990), registrirana kako Liberalna partija na Makedonija (16. Ⅹ 1990), ostanuvajkji nejzin pretsedatel do spojuvanjeto so Demokratskata partija (DP, 19. Ⅳ 1997), koga e izbran za pretsedatel na Sovetot na novoformiranata Liberalno-demokratska partija (LDP, registrirana na 12. Ⅵ 1997). Na prvite povekjepartiski izbori (1990) e izbran za pratenik, a podocna i na site naredni izbori vo RM. Vo tri mandati bil pretsedatel na Sobranieto na RM (8. Ⅰ 1991 – 19. XI 1994; 19. XI 1994 – 6. Ⅲ 1996 – do raskinot na koalicijata Sojuz za Makedonija; 30. XI 2000 – 3. Ⅹ 2002). Po atentatot na pretsedatelot na RM K. Gligorov (3. Ⅹ 1995), vrz osnova na chl. 82, stav 3 od Ustavot na RM, izvesen period ja vrshi i funkcijata Pretsedatel na Republika Makedonija (5. Ⅹ 1995-10. Ⅰ 1996). Isto taka, po izborot za pratenik vo 1998 g. bil pretsedatel na Komisijata za monetarna, kreditna i bankarska politika. Na izborite od 31. Ⅹ 1999 g. bil kandidat na LDP za pretsedatel na Republika Makedonija, no ne se kvalifikuval za vtoriot izboren krug. Po obnovuvanjeto na Liberalnata partija (1999), bil izbran za chlen na nejziniot Izvrshen komitet. Povtorno bil izbran za pretsedatel na Sedmiot (Vonreden) kongres na LP (juni 2001) i potoa pak reizbran na Osmiot Kongres na LP (juli 2004). Osven toa, kako pratenik, bil i pretsedatel na Postojanata anketna komisija za chovekovite prava i slobodi na gragjanite (2002-2006) i pretsedatel na sobraniskata Komisija za ustavni prashanja (od 2006). Poznat e kako politichar od vremeto na SFRJ orientiran kon pazarnata ekonomija, iskusen i uspeshen politichki pregovarach vo sovremeniot domashen politichki ambient, no i kako politichar so megjunarodna reputacija vo pregovorite so stranskite eksperti od oblasta na ekonomskite odnosi, politichkiot sistem i chovekovite prava. Se zanimava i so teoretski prashanja od oblasta na ekonomijata, so publicistika i so knizhevnost. Avtor e na povekje knigi od oblasta na ekonomskiot i politichkiot sistem, kako i od oblasta na knizhevnosta. BIB.: Raspolaganje i upravljanje drushtvenim kapitalom, Beograd, 1985 (vtoro izdanie 1987); Na moj nachin, Skopje, 2003 (sekjavanja); Od moj agol, Skopje, 2004 (kolumni od vesnici 1997–2004); Stravot i ljubovta, Skopje, 2005 (roman, vtoro izdanie 2006). S. Ml.
Кирилична верзија на написот
АНДОВ, Стојан