ALEKSANDRIDA (Roman za Aleksandar) – popularen srednovekoven roman za Aleksandar Ⅲ Makedonski. Nastanuva vednash po smrtta na Aleksandar; mu se pripishuva na Psevdo-Kalisten, koj na fantastichen nachin raskazhuva za zhivotot i podvizite na Aleksandar Makedonski. Zachuvani se podocneshni verzii prevedeni od grchki na latinski, ermenski, koptski i na siriski jazik. Napraveni se golem broj verzii na razni jazici niz svetot, a najstarata verojatno poteknuva od Aleksandrija (Ⅱ-I v. pr.n.e.). Makedonska verzija na Aleksandridata od vtorata polovina na ⅩⅠⅩ v. se sodrzhi vo „Slavjansko-makjedonskata opshta istorija” od GJ. M. Pulevski. Vo srednovekovnata makedonska knizhevnost, kako i vo drugite slovenski knizhevnosti, vazhno mesto vo zhanrot na romanite zazema romanot poznat vo slavistikata so naslovot „Aleksandrida“. Vo srednovekovnata sholastika prozvuchuvaat novite svetovni motivi vo proznoto tvoreshtvo, osobeno onie so istoriska tematika. Slavniot makedonski vojskovodec go dobiva prvoto mesto, zashto svoevidno preraboten napolno im odgovaral na riterskite maniri, karakteristichni za srednovekovnoto feudalno opshtestvo i dava primeri za pobedite na Aleksandar Veliki (365-323 pr.n.e.). Vo srednovekovniot roman provejuvaat bogati borbeni nastani i podvizi, pomeshani so fantastichni vmetnuvanja, so neobichni i neistoriski dodatoci, so cel da se privleche vnimanieto na chitatelot so neobichni sodrzhini. Osnovata na romanot e bazirana vrz istoriski i literaturni izvori, usni predanija i legendi, chii tragi vodat i do Ⅱ-I v. pr.n.e. Vo juzhnoslovenskata sredina prevodot nastanal kon krajot na Ⅹ v., spored Psevdo-Kalistenovata verzija, sostavena na grchki jazik. Romanot se proshiril i vo starata ruska literatura, a najbrojni prepisi dozhiveal vo srednovekovnata srpska literatura, no se proshiril i vo cela Evropa i Azija, sћ do skandinavskite zemji i na istok do Indija. IZV. iLIT.: Kvint Kurciй Ruf, Istoriя Aleksandra Makedonskogo. Sohrani-vshiesя knigi, Moskva, 1963, 9–15; Iz nashe knjizhevnosti feudalnog doba. Izbor, redakcija, prevod i komentari dr Dragoljub PavloviÊ, dr Radmila MarinkoviÊ, Beograd, 1969, 129–133; Pseudo-Kalesten, ZHivot i djela Aleksandra Makedonskog. Starogrchki roman o Aleksandru prema rukopisu, I. Prevod, predgovor i komentar Dr Zdeslav Dukat, Novi Sad, 1980, 21–39; „storidj Aleksandra Velikogъ cara makedonskogъ, koя opisue negovo roÚene, zhivotъ i hrabrostъ bezsmrtnu. Prepe=atio po drugœœ putlj na srbskij ezÎkъ ŒorÚe ›iroviÊъ, PiroÊanacъ. U Beogradu, 1851; Pripovetka o Aleksandru Velikom u staroj srpskoj knjizhevnosti. Kritichki tekst i rasprava od Stojana NovakoviÊa, Beograd, 1878; Makedonska Aleksandrida. Podgotovka i transliteracija Blazhe Ristovski i Biljana Ristovska-Josifovska, Skopje, 2005; Aleksandar kralot na Makedoncite. Predgovor d-r Simo Mladenovski, Skopje, 1994; Biljana Ristovska-Josifovska, Romanot za Aleksandar kako izvor za „Slavjansko-makjedonskata opshta istorija” od GJorgjija M. Pulevski, „Balcanoslavica”, 32-33, Prilep-Skopje, 2003, 113-134; A. Kostnjhin, Aleksandr Makedonskij v literaturnoj i folGJklornoj tradicii, Moskva, 1972; Vera Stojchevska-Antikj, Istorija na makedonskata knizhevnost. Srednovekovna knizhevnost, Ⅱ, IML, Skopje, 1997. B. R.-J., A. shuk. i V. S.-A. Aleksandriskiot svetilnik (rekonstrukcija)
Кирилична верзија на написот
АЛЕКСАНДРИДА