„SVETI PANTELEJMON“ – spored koja go nosi i deneshnoto golema trikorabna crkva vo Veime. Status na gratche dobilo vo les, so tremovi od tri strani, nad ⅩⅠⅩ v. Megju dvete svetski vojni koi (na katot) se izgradeni galeimalo agrarno-zanaetchiska funrii. Vrz osnova na zachuvaniot kcija. Populaciski zapochnuva da natpis vrezhan nad juzhniot vlez, raste po Vtorata svetska vojna. crkvata bila izgradena vo 1840 g. Deneska naselenieto se sostoi i e delo na najpoznatata gradiglavno od Makedonci (13.367 zh.), telsko-zografsko–kopanicharska a od malcinstvata ima malku Vlatajfa predvodena od Andrej Damsi (149), potoa Turci (80) i Romi janov. Semejstvoto Renzovci– (72). Sveti Nikole e sedishte na Damjanovci–Zografovci potekopshtina koja zafakja povrshina nuva od s. Tresonche, vo predelot od 48.289 ha, ima 33 naseleni mesna Mala Reka, a podocna se naseta so 18.497 zh. Od industrijata se lile vo s. Papradishte (Veleshzastapeni prehranbenata, tekko). Semejnata tajfa bila organistilnata i hemiskata industrija. zirana i specijalizirana za da gi Vo gradot ima gimnazija, sredno pokriva site potrebi povrzani so zemjodelsko uchilishte i zdravgradbata, zhivopisuvanjeto i dekostven dom. riranjeto na eden objekt, koris-LIT.: Mane CHuchkovi¢, Varoshica Sv. Ni-tejkji go trudot na oddelni chlenokola na Ovchem Polju, „Glasnik Skopskog vi na sopstvenoto semejstvo. Taka, nauchnog drushtva“, knj. ⅩⅤ-ⅩⅤⅠ, Skoplje, GJorgji Damjanov bil zograf, Ni1936; Popis na naselenieto, domakjinstvakola Damjanov rezbar, a Kosta i ta i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. DJ, DSZ, Skopje, 2004. Al. St. Andrej graditeli. Andrej Damja-Ikonostasot na crkvata „Sv. Pantelejmon“, Veles (1840) nov e roden vo 1813 g. Proektira i gradi pogolem broj crkvi, megju koi: crkvata „Sv. Jovan“ (Kratovo) vo Osogovskiot manastir, „Uspenie na Bogorodica“ (Novo Selo, SHtip), „Sv. Nikola“ (Kumanovo), „Sv. GJorgji“ (Smederevo, RS), kako i crkvi vo Nish, Saraevo, Pirot, Mostar i dr. LIT.: K. Balabanov, Galerija na ikoni, SHtip, 1972; K. Balabanov – A. Nikolovski manastirska crkva vo s. Nerezi, na Vodno (Skopje). Vrz osnova na zachuvaniot natpis, bila izgradena i zhivopisana vo 1164 g. so sredstvata na „gospodin“ Aleksej, sin na Konstantin Angel i na Teodora, najmladata kjerka na impe-Panorama na Sveti Nikole ratorot Aleksej I Komnen. GradeManastirskata crkva „Sv. Pantelejmon“, s. Nerezi, Skopsko (1164) na e od krshen kamen, tuli i malter. Ima kombiniran oblik na sloboden i vpishan krst vo pravoagolen prostor. Na zapadnata strana se naogja narteks so poluoblichest svod. Crkvata e so pet kupoli. Kupolata nad centralniot del na naosot e pogolema, dodeka stranichnite se pomali. Fasadite se ozhiveani so trifori, koi od vnatreshnata strana se zadzidani za da se sozdade pogolem pros-tor za slikanje. Kon sredinata na ⅩⅤⅠ v. centralnata kupola bila urnata, verojatno od silen zemtoj period. Vo 1885 g. freskozhivopisot od ⅩⅠⅠ i od ⅩⅤⅠ v. bil prekrien so slikarija od neuki majstori. Vo 1926 g., so zalaganje na istoricharot na umetnosta Nikola Okunjev, e izbrishan del od slikarijata so kojashto bile pokrieni starite freski vo crkvata. Slikarite na starata nereshka crkva (verojatno dvajca glavni majstori, chiishto iminja ne ni se poznati) spagjaat vo redot na najtalentiranite slikari na svoeto vreme. Slikajkji kompozicii od zhivotot i stradanjata Hristovi, Freska: „Oplakuvanjeto na Hristos“ vo crkvata „Sv. Pantelejmon“, s. Nerezi, Skopsko (1164) jotres. Podocna, taa bila obnove-tie go potenciraat dramatizmot, na i povtorno zhivopisana. Novi-dotogash neviden vo slikarstvoto ot freskozhivopis gi ima site ka-od toj period. Vo prvata zona se rakteristiki na slikarstvoto od pretstaveni likovite na svetite Freska: „Ragjanjeto na Bogorodica“ (detalj) vo crkvata „Sv. Pantelejmon“, s. Nerezi, Skopsko voini i drugite visoki crkovni velikodostojnici. Na dzidovite, vo dopojasni pretstavi, se naslikani svetite bessrebrenici Kuzman i Damjan i Jovan Pretecha, a vo cel rast sv. Pantelejmon, patronot na crkvata, i sv. Trifun, na dzidot vo severnata kapela. Od kompoziciite vo vtorata zona posebno mesto zazemaat: Oplakuvanjeto Hristovo, Simnuvanjeto od krstot, Vleguvanjeto vo Erusalim, Preobrazhenieto i golemata kompozicija na Ragjanjeto na Bogorodica i Vovedenieto Bogorodichino (na zapadniot dzid). Fresko-slikarstvoto na dzidovite na crkvata „Sv. Pantelejmon“ vo Nerezi e edno od najznachajnite slikarski ostvaruvanja ne samo vo ⅩⅠⅠ v. vo Makedonija, tuku i vo srednovekovnata umetnost voopshto. Oltarniot prostor e zatvoren so ikonostas izraboten vo kamen, koj poteknuva od periodot na Freska: „Simnuvanjeto od krstot“ vo crkvata „Sv. Pantelejmon“, s. Nerezi, Skopsko (1164) izgradbata na crkvata. Vo ramkite na ikonostasot se naogjaat i vo shtukatura izrabotenite ramki za likovite na sv. Pantelejmon i Bogorodica so maliot Hristos vo racete. Konacite vo manastirskiot kompleks se obnoveni vo ponovo vreme. LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950, 210; V. J. –uri¢, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 13; Donka Bardjieva-Trajkovska, Sv. Pantelejmon, Nerezi, Skopje, 2004. K.B.
Кирилична верзија на написот
СВЕТИ ПАНТЕЛЕЈМОН