RELJEFOT VO RM – rezultat na slozhenite geoloshko-tektonski i morfogenetski procesi shto uslovile negova raznovidnost, pri shto vo geomorfoloshki pogled mozhat da se izdvojat od najmladi do najstari morfostrukturi. RM, zafakjajkji go centralniot del na Balkanskiot Poluostrov, vo minatoto privlekla izvesen broj istrazhuvachi, koi dale svoj nauchen pridones vo razreshuvanjeto na oddelni geomorfoloshki problemi. Do Prvata svetska vojna poznachajni se istrazhuvanjata na J. Cviikj. Vo periodot megju dvete svetski vojni (1918–1941), se ostvaruvaat pokvalitetni geomorfoloshki soznanija za oddelni oblasti vo Makedonija: Skopska Kotlina, Jakupica, Porechje, Selechka Planina, Kozhuf i dr. So Osloboduvanjeto po Vtorata svetska vojna osobeno se intenziviraat geomorfoloshkite istrazhuvanja vo RM, koi kontinuirano prodolzhuvaat i sega (CH. Stojadinovikj, D. Manakovikj, S. Stankovski, T. Andonovski, D. Kolchakovski i I. Milevski). Po svoite reljefni karakteristiki RM e planinsko-kotlinska zemja. Hipsometriskite pokazateli ni ukazhuvaat deka najgolem Hidrografskata mrezha na Republika Makedonija Geomorfoloshka karta na Republika Makedonija del od teritorijata se odlikuva so ridsko-planinsko zemjishte shto iznesuva okolu 81%, a 19% se ramnicharski tereni. Ova ovozmozhilo RM da ima prosechna nadmorska visochina od 829 m. Vrz osnova na stepenot na vertikalnata raschlenetost, vo RM se izdvoeni shest klasi reljefi. Na prvite dve klasi ramnini i slabo raschleneti ramnini ide najmalku od teritorijata na RM 666 km² ili 2,60%, koi se razmesteni iskluchitelno po dnoto na golemite kotlini. Na klasite izrazito i mnogu izrazito raschlenet reljef idat okolu 21.000 km² ili 82%, koi se razmesteni na planinskite tereni. Prvite dve klasi na reljef raspolagaat so najmala energija na reljefot, pri shto na niv se vrshi akumulacija, a najmnogu se odnesuvaat na klasite so izrazita energija na reljefot, kade shto se vrshi erozija. Vo formiranjeto na segashnata plastika na reljefot vo RM vazhna uloga odigrale oligomiocenite tektonski dvizhenja koga nastapila neogenata ezerska faza vo site kotlini. Vo tekot na pliocenot Makedonija e zemja na ezera. Vo centralniot del se protegalo Srednovardarskoto Ezero. Ezera egzistirale vo: Skopskata Kotlina, Kumanovskata Kotlina, Ovche Pole, Slavishka Kotlina, Veleshka, Poloshka, Mavrovska Kotlina, Kichevska, Debarska, Debarca, Desaretskata grupa (Ohridsko, Prespansko i Malichko Ezero). Na jug egzistirale Pelagoniskoto, Mariovskoto i delovi od Golemoto Egejsko Ezero vo Gevgeliskovalandovskata Kotlina i deneshnoto Dojransko Ezero. Neotektonskite dvizhenja i procesi vo krajot na neogenot predizvikale raspagjanje na egejskoto kopno, erupcija na vulkani vo oddelni delovi na Makedonija so izlivi na lava i akumulacija na tufovi, is-techuvanje na ezerata od povekje kotlini i formiranje na rechnata mrezha na Vardar, Crni Drim i Strumica. So ovie neotektonski dvizhenja i procesi se formirani sovremenite planinski masivi (horstovi) i kotlini (grabenski depresii). Poradi ova reljefot vo RM lichi na shahovska tabla vo koja na ednata strana ima izdignati planini, a na drugata spushteni kotlini. Kotlinite vo RM pominale niz ezerska faza, poradi shto ezerata ostavile svoi tragi vo vid na golemi akumulacii po dnata, a po ramkata abrazioni platoa. Vo krajot na pliocenot i pochetokot na pleistocenot so neotektonskite dvizhenja se obnovile starite rasedi i se formirale i novi pri shto se pojavila intenzivna vulkanska aktivnost vo Kumanovskata Kotlina, Kratovskozletovskata oblast, Kozhuf, Tikvesh i dr. Izdignatite planinski morfostrukturi se zdobile so razlichno proteganje. Najstaro kopno e Rodopskata masa so Pelagonidite. Rodopskata masa ja opfakja celosno Istochna Makedonija i e pretstavena so Osogovskite Planini, Maleshevskite Planini, Ograzhden, Belasica, Plachkovica, Golak i dr., i imaat razlichen pravec na proteganje. Vo sredishniot del na RM e Vardarskata zona, koja ima dinar-ski pravec na proteganje, a nejzinata shirochina iznesuva 70 km i e izgradena kompozitnata dolina na rekata Vardar. Vo Zapadno-makedonskata zona proteganjeto e dinarsko sz–ji. Iskluchok pretstavuva shar Planina, koja se protega jz–si. Od nea kon jug, planinite imaat glavno meridijanski pravec na proteganje, a najpoznati se Korab, Deshat, Krchin, Bistra, Karaorman i dr. Vo Pelagoniskiot antiklinorum proteganjeto e vo razni pravci. Vrz osnova na geotektonskite, genetskite, evoluciskite i morfoloshkite karakteristiki, mozhat da se izdvojat rechisi site genetski tipovi reljef. Od prelimniskite oblici se zachuvani tragi od pregrabenski dolini, koi denes vo reljefot pretstavuvaat prevoi preku koi se odviva soobrakjajot megju oddelni kotlini, kako: GJavato (1.169 m), Pletvar (990 m), Bukovo (1.207 m), Tetovska Suvodolica (525 m) i dr. Najgolem del od teritorijata na RM e zafatena so procesot na fluvijalna erozija, a toa ovozmozhilo formiranje na site fluvijalni oblici, megju koi se istaknuvaat rechnite dolini na Vardar i nejzinite pritoki. Bidejkji okolu 2.400 km² ili 9% od teritorijata e pod varovnichki karpi, ovozmozheno e vo oddelni oblasti da se razvie intenzivna karstna erozija, shto bila prichina za razvoj i zastapenost na site povrshinski i podzemni karstni oblici. Na teritorijata na RM se konstatirani fosilni glacijalni oblici: cirkovi, valovi, moreni, glacijalni ezera i dr. Toa zboruva deka vo vremeto na pleistocenot planinskite predeli povisoki od 2.000 m bile zafateni so glacijacija. Pritoa da ja istakneme pojavata i na denudacionite i nivacionite oblici. LIT.: T. Andonovski, Karakteristiki na reljefot vo Republika Makedonija, „Geografski razgledi“, kn. 30, Skopje, 1995; D. Manakovikj, T. Andonovski, M. Stojanovikj, A. Stojmilov, Geomorfoloshka karta na R. Makedonija – tekstualen del, „Geografski razgledi“, kn. 32–33, Skopje, 1998. T. And.
Кирилична верзија на написот
РЕЛЈЕФОТ ВО РМ