PROSVETA – zaednichko ime za institucii, formi, sodrzhini i aktivnosti, chija cel e podiganje na obrazovanieto i na opshtokulturnoto nivo na vozrasnoto naselenie. Prosvetata najchesto se vrzuva za formite na obrazovanieto na vozrasnite, kako i za for-mite na kulturno-umetnichkite dejnosti, nameneti za shirokite narodni sloevi. Vo Makedonija osobeno intenzivna aktivnost na toj plan se projavuva po Osloboduvanjeto, dobivajkji karakter na masovno narodno prosvetuvanje. Najchesti formi i institucii na narodnoto prosvetuvanje se: anal-Zgradata na Gradskata biblioteka vo Bitola fabetskite kursevi (v. nepismenost), narodnite biblioteki i chitalni, vechernite i nedelnite uchilishta, domovite na kulturata, (v.) narodnite i rabotnichkite univerziteti i sl. Narodno prosvetuvanje se sproveduvalo i preku razni kulturno-prosvetni, nauchni, umetnichki i sportski drushtva, klubovi i zdruzhenija. Prvi organizirani formi za narodno prosvetuvanje vo Makedonija se javuvaat vo ⅩⅠⅩ v., vo vid na chitalishta i nedelni uchilishta za opismenuvanje i za zanaetchisko obrazovanie. Se smeta deka prvoto chitalishte, vo chii ramki bila organizirana i nedelna shkola za opismenuvanje, bilo otvoreno vo Prilep vo sheesettite godini na ⅩⅠⅩ v. Uchitelskite zdruzhenija, isto taka, imale znachajna uloga vo shirenjeto na prosvetata. Megju dvete svetski vojni, najaktivni prosvetni institucii bile narodnite univerziteti. Mrezhata na narodnite biblioteki bila slabo razviena i toa so strogo kontroliran knizhen fond od Ministerstvoto za prosveta. Najpoznata i najgolema biblioteka bila Univerzitetskata biblioteka pri Filozofskiot fakultet vo Skopje, osnovana vo 1922 g. Po Osloboduvanjeto na narodnite biblioteki im se posvetuva posebno vnimanie, taka shto nivniot broj od godina vo godina postojano se zgolemuval. Vo 1960 g. rabotele 182 narodni biblioteki, od koi 96 imale i svoi chitalni. Vo ovoj period na narodnoto prosvetuvanje posebno rabotat narodnite i rabotnichkite univerziteti (v. Obrazovanie na vozrasnite). LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994; R. Kantardjiev, Istorija na obrazovanieto i prosvetata vo Makedonija, Skopje, 2002. K. Kamb.
Кирилична верзија на написот
ПРОСВЕТА