OHRID – grad vo jugozapadniot del na RM, so 42.033 zh. (2002). Se naogja na severoistochniot breg na Ohridskoto Ezero i na ridot Plaoshnik, na nadmorska visochina pomegju 696 i 797 m. Zafakja povrshina od 1.230 ha. Ima umerenokontinentalna klima so prosechna godishna temperatura na vozduhot od 11,2°S i prosechna godishno kolichestvo na vrnezhite od 690 mm. So Skopje (preku Kichevo, Gostivar i Tetovo) e povrzan so magistralniot pat M-4, so Veles (preku Resen, Bitola i Prilep) so magistralniot pat M-5. Od gradot kon granicata so Albanija vodat dve soobrakjajnici: edna-Vleznata porta na Ohridskata tvrdina (Ⅺ v.) ta preku Struga i preminot kjafa San i drugata pokraj istochniot breg na Ohridskoto Ezero i preminot Sveti Naum. Na severozapad od gradot vo Strushkoto Pole se naogja megjunarodniot Ohridski aerodrom „Apostol Pavle“, koj go povrzuva gradot i ohridskiot region so povekje evropski gradovi. Ohrid spagja vo grupata najstari gradovi vo Makedonija. USHTE vo antichko vreme ovde postoela gradska naselba. Vo Ⅲ v. pr. n.e. taa se spomnuva pod imeto Lihnida. Segashnoto ime mu go dale Slovenite, a znachi „Vo Hrid“ ili „Od Hrid“. Vo vtorata polovina na Ⅸ v., kako rezultat na misionerskata dejnost na Kliment i Naum Ohridski, gradot izrasnal vo najrazvieno kulturno-prosvetno i crkovno sredishte na Makedonija. Vo vremeto na vladeenjeto na Car Samuil Ohrid bil negova prestolnina i sedishte na Ohridskata arhiepiskopija. Vo Ⅺ v. gradot vekje bil kompleksno oformen, taka shto se sostoel od dva teritorijalno spoeni dela: tvrdinata, koja pretstavuvala vnatreshen grad (akropol) i predgradieto nadvoreshen grad. Vo pochetokot na turskoto vladeenje i niz celiot ⅩⅤⅠ v. Ohrid bil sedishte na sandjak i glaven crkoven centar. Zabrzan razvitok dozhivuva vo sredinata na ⅩⅠⅩ v. A. Bue naveduva deka togash gradot imal 6.000 zh. so 250 dukjani. Dobro bile razvieni kozharskiot i kjurchiskiot zanaet, kako i ribolovot. Po Balkanskite vojni so iseluvanjeto na Turcite, naselenieto se namalilo, a gradot i funkcionalno oslabnal. Znachaen prosperitet Ohrid dozhivuva vo tekot na vtorata polovina od minatiot vek. Negovoto naselenie od 12.640 zh. vo 1953 g. se zgolemuva na 42.033 zh. vo 2002 g. Od niv, Makedonci bile 33.791 zh., Albanci 2.959 zh., Turci 2.256 zh., Vlasi 308 zh., Srbi 331 zh. i Boshnjaci 69 zh. Sedishte e na opshtina, koja zafakja povrshina od 38.993 ha, ima 29 naseleni mesta so 55.749 zh. Denes Ohrid pretstavuva najrazvieno i najatraktivno turistichko mesto vo drzhavata, so povekje moderni hoteli, restorani, avtokampovi i legla vo privatni domakjinstva. Bogatoto prirodno i kulturno nasledstvo ovozmozhilo Ohrid da bide proglasen za grad na UNESKO (1980). Ohridskoto Ezero se smeta za muzej na zhivi fosili. Kulturnata stratigrafija na gradot e izvonredno bogata so arheoloshki spomenici, kako: Ohridskata tvrdina, Antichkiot teatar, grobnici, baziliki i baptisteriumi so raskoshni mozaichni ansambli i dekorativna kamena plastika. Ovde se naogjaat i povekje znachajni kulturno-istoriski spomenici kako: crkvata „Sv. SofijaAmblemot na Ohrid ja“, katedralen – grad na UNESKO hram na Ohridskata arhiepiskopija, izgraden i zhivoopisan vo prvite decenii na Ⅺ v., potoa „Sv. Pantelejmon“ na Plaoshnik so grobot na sv. Kliment, manastirot „Sv. Naum“ so grobot na sv. Naum na juzhniot breg na Ohridskoto Ezero, crkvite: „Sv. Bogorodica Perivlepta“ („Sv. Kliment“), „Sv. Jovan Kaneo“, „Sv. Nikola Bolnichki“, „Sv. Bogorodica Bolnichka“, „Sv. Bogorodica CHelnica“, „Sv. Bogorodica Zahumska“, peshternite crkvi „Sv. Erazmo“ i „Sv. Stefan“ i dr. Vo gradot ima razvieno povekje industriski granki kako: elektrotehnichkata, avtomobilskata, tekstilnata, industrijata za plastichni masi i dr. Oh-rid e domakjin na Balkanskiot folkloren festival i na megjunarodnata manifestacija „Ohridsko leto“. Vo Ohrid ima Naroden muzej, Muzej na slovenskata pismenost, Muzej na ikoni, Dom na kulturata, Zdravstven dom, Gimnazija, Sredno tehnichko uchilishte i Fakultet za turizam i ugostitelstvo. LIT. : I. SnegarovÍ, GradÍ OhridÍ. Makedonski pregled, kn. I, Sofiя 1928; Atanasije Uroshevi¢,Ohrid, Posebno izdanie na Filozovskiot fakultet vo Skopje, kn. 8. Skopje 1957; Popis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002 – kn. DJ, DSZ, Skopje 2004. Al. St.
Кирилична верзија на написот
ОХРИД