EKONOMIJATA KAKO NAUKA – go izuchuva alociranjeto, t.e. razmestuvanjeto na retkite resursi kon tochkite na nivnata racionalna upotreba. Spored sintetichkiot koncept za predmetot na izuchuvanje na ekonomijata na nobelovecot Pol Semuelson, ekonomijata treba da odgovori na tri kluchni prashanja: shto da se proizveduva? Kako da se proizveduva? Za kogo da se proizveduva? Iako lugjeto se interesirale za ekonomski temi mnogu odamna, ushte od antichko vreme, ekonomijata stanala vistinska nauka duri so pojavata na deloto na Adam Smit (1723–1790), Istrazhuvanje na prirodata i prichinite za bogatstvoto na narodite (1776). Ottogash pa do deneshni dni, ekonomijata dozhivuva nezapirliv podem. Ekonomistite razlikuvaat mikroekonomija i makroekonomija. Mikroekonomijata go ispituva odnesuvanjeto na poedinechnite firmi, na potroshuvachite i na oddelnite ekonomski sektori vo ekonomskiot zhivot. Makroekonomijata go izuchuva funkcioniranjeto na ekonomijata vo celina, odnosno gi elaborira najsintetichkite ekonomski agregati: stapkite na rast na bruto domashniot proizvod (stapkite na ekonomskiot rast), nevrabotenosta i inflacijata i nivnite megjusebni odnosi. Ekonomistite, Ekonomskiot institut, SHtip isto taka, razlikuvaat pozitivna i normativna ekonomija. Pozitivnata ekonomija gi izuchuva faktite vo ekonomijata, t.e. ekonomskite pojavi, fenomeni i procesi takvi kakvi shto se vo realniot zhivot. Nejzinite zakluchoci se jasni, realni i chesto potkrepeni so konkretni brojki, kvantificirani. Normativnata ekonomija vo analizata vnesuva etichki i vrednosni sudovi i kriteriumi i kazhuva kakvi treba da bidat rabotite. Nesoglasuvanjata megju ekonomistite za nekoi ekonomski prashanja glavno proizleguvaat od normativnata ekonomija. Ekonomskata nauka vo Makedonija dozhivuva sestran razvoj po Vtorata svetska vojna. Dinamichniot ekonomski razvoj na zemjata nalozhi potreba za edukacija na visokostruchni kadri od ekonomskata struka. Formiranjeto na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1950 g.) glavno so makedonski nastaven kadar (eden negov del obrazuvan vo stranstvo, a drug del vo jugoslovenskite univerzitetski centri), pretstavuvashe presvrtnica vo toj pogled. Vo sheesettite godini na minatiot vek bea otvoreni i prvite postdiplomski studii vo Makedonija (i vo togashna Jugoslavija) po monetarna ekonomija. Za pottiknuvanje na ekonomskite istrazhuvanja poseben pridones dade Ekonomskiot institut od Skopje. Potoa sleduvashe formiranje i na drugi visokoobrazovni institucii (visoki shkoli i fakulteti) od ekonomskata struka (Prilep i Oh-rid). Vo zemjata se pojavija i prvite ekonomski spisanija („Stopanski pregled”, godishnicite na fakultetite i na Ekonomskiot institut i dr.), a zapochna da se razviva i izdavachkata dejnost (srednoshkolski uchebnici, skripti, univerzitetski uchebnici i sl.). Rastot i razvojot na makedonskite ekonomski visokoobrazovni i nauchni institucii otvori mozhnosti i za prestoj na nashi kadri vo renomirani stranski univerziteti, za steknuvanje na ekonomskite kadri so nov fond na znaenja i nivni transfer vo zemjata. Vo ist pravec dejstvuvashe i rastot i razvojot na modernite makedonski pretprijatija, vkluchuvajkji gi tuka i onie so rasprostraneta megjunarodna aktivnost, bankite, osiguritelnite kompanii itn. Razvojot na makedonskata ekonomska nauka dobi vo kvalitet po osamostojuvanjeto na Republika Makedonija, so kompleksnata reforma na studiskite programi na ekonomskite fakulteti i nivno priblizhuvanje kon evropskite i svetskite standardi, so ushte ponaglasena mozhnost za razmena na nastavnici i stuEkonomskiot fakultet, Prilep denti so stranski univerziteti, studiranje na nashi kadri vo stranstvo, uchestvo na makedonskite nauchnici i eksperti vo znachajni megjunarodni nauchni proekti, formiranje na novi ekonomski fakulteti i na zaednichki studii (dodiplomski i postdiplomski) so renomirani stranski univerziteti, so vospostavuvanje moderni makroekonomski oddelenija vo NBM i vo Ministerstvoto za finansii itn. LIT.: P. Samuelson and NJ. Nordhaus, Economics, Eighteenth Edition, McGranj-Hill International Edition, 2005, 3–15; T. Fiti, Ekonomija – osnovi na ekonomijata, Skopje, 2006, 5–19. T. F.
Кирилична верзија на написот
ЕКОНОМИЈАТА КАКО НАУКА