EZERA. Vo RM ima nad 160 ezera. Od niv po priroden pat se nastanati povekje od 50, a drugite pretstavuvaat veshtachki akumulacii. Spored nachinot na nastanokot na ezerskite bazeni, tie se delat na: tektonski, urniski, krajbrezhnoizvorski, postglacijalni, karstni, organogeni i veshtachki akuNajniskoto planinsko ezero Lokuv na planinata Deshat (1.565 m) mulacii. Po svoeto znachenje se istaknuvaat tektonskite ezera, kako shto se: Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. Prirodnite postglacijalni ezera se delat na erozivni, akumulativni i kombinirani. Od niv poznachajni se: Bogovinskoto Ezero, Golemoto i Maloto Pelistersko Ezero, Crnoto Ezero, Karanikolichkoto Ezero, Podgorichkoto Ezero i dr. Najniskoto planinsko ezero se naogja na visochina od 1.565 m (ezeroto Lokuv na planinata Deshat), a najvisokoto na 2.470 m (ezeroto Golem Korab na planinata Korab). Zasega edinstven primer na urniski tip ezera kaj nas e Moklishkoto Ezero, koe e nastanato vo dolinata na Vatashka Reka, so urnuvanje na edna od dolinskite strani i so pregraduvanje na rechnata dolina. Edinstven primer na krajbrezhno-izvorski tip ezera kaj nas e ezeroto Ostrovo kaj manastirot „Sveti Naum”. Organogenite ezera se zachuvani na mali i ogranicheni povrshini vo mochurishnite tereni. Tie se nastanati so sedimentacija na organska materija pri unishtuvanje na nekogashnite ezera. Niv vo minatoto gi imalo povekje, a denes poznachajni se: Sini Viroj, Novoselski Vir 1, Novoselski Vir 2 (vo slivot na r. Sateska), vo Debarca i na drugi mesta. Veshtachkite ezera pretstavuvaat poseben tip ezera koi gi gradi chovekot i nivnata voda se koristi za povekje nameni.LIT.: Dragan Vasilevski, Klasifikacija na ezerata vo Republika Makedonja spored nachinot na postanokot na ezerskite baseni, „Geografski razgledi”, kn. 30. Skopje, 1995. Dr. V.
Кирилична верзија на написот
ЕЗЕРА