DOJRANSKO EZERO – tektonsko ezero vo krajniot jugoistochen del na RM. Se naogja na n.v. od 148 m. Preku nego pominuva granicata so RG. Ima tipichna elipsoidna forma, so dolzhina vo pravec sever–jug od 8,9 km i shirochina vo pravec zapad–istok od 7,1 km. Vkupnata dolzhina na bregot iznesuva 26,5 km. Zafakja povrshina 2 od 43 km , od koja na RM $ pripa22 gjaat 27,4 km , a na Grcija 15,6 km . Najgolemata dlabochina dostignuva do 10 m, prosechnata e 6,7 m, a vo bazenot ima akumulirano 0,28 3 km voda. Srednogodishniot vodostoj na ezeroto iznesuva 156 cm – toj e najgolem vo maj (205 cm), a Dojransko Ezero najmal vo oktomvri (130 cm). Apsoluten maksimum na vodostojot od 311 cm e zabelezhan vo april 1956 g., a apsoluten minimum od –71 cm vo 1990 g. Ezeroto e bogato so riba, koja se lovi vo mandri so pomosh na pticite kormorani. Poradi malata nadmorska visochina, juzhnata polozhba, malata kolichina voda, golemata insolacija i visokata temperatura na vozduhot, Dojranskoto Ezero e najtoplo ezero vo nashata zemja. Srednata godishna temperatura na povrshinskiot sloj na ezerskata voda iznesuva 14,8 °C. Najvisoka e vo mesec juli 24,3 °C, a najniska vo fevruari 3,9 °C. Sezonata za kapenje vo tekot na godinata mozhe da trae i do 5 meseci (od krajot na maj do pochetokot na oktomvri), koga e masovno poseteno od strana na turistite. Temperaturata na vodata letno vreme dostignuva do 30,4 °C, a pri studeni zimi toa celosno zamrznuva. Poradi golemata zaguba na voda, vo periodot 1988–2000 g. e izgraden sistem za polnenje preku prefrlanje na vodite od slivot na r. Vardar vo slivot na Dojranskoto Ezero. LIT.: Grupa avtori, Sostojbi i perspektivi za zashtita na Dojranskoto Ezero, DEM, Skopje, 1969; Aleksandar Stojmilov, Fizichka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Dr. V.
Кирилична верзија на написот
ДОЈРАНСКО ЕЗЕРО