GROZDANOV, Cvetan (Ohrid, 5. Ⅲ 1936) – istorichar na umetnosta, univerzitetski profesor i akademik. Osnovno i sredno obrazovanie zavrshil vo Ohrid, a studiral i diplomiral (1961) na Grupata za istorija na umetnosta na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Negoviot diplomski trud „Novootkrieni srednovekovni portreti vo Ohrid” bil visoko ocenet i objaven (Zbornik za likovne umetnosti, br. 2). Po diplomiranjeto, kako stipendist na Vladata na SRM, bil na specijalizacija po srednovekovna i vizantiska umetnost na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1961-1963). Profesionalnata kariera ja zapochnal kako kustos vo Narodniot muzej vo Ohrid, kade shto ra-Cvetan Grozdanov botel vrz topografijata na sakralnite spomenici vo jugozapadna Makedonija, osobeno vo Strushkiot, Debarskiot i vo Prespanskiot region. Vo 1966/1967 g., kako stipendist na Francuskata vlada, bil na usovrshuvanje vo College de France (kaj prof. A. Grabar). Kon krajot na 1969 g. e izbran za asistent po istorija na umetnosta na Filozofskiot fakultet vo Skopje, a po obnovuvanjeto na Grupata za istorija na umetnosta (1977) predaval istorija na vizantiskata umetnost. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na tema „Ohridskoto dzidno slikarstvo od ⅩⅣ vek”. Vo 1980 g. e izbran za vonreden, a vo 1985 g. za redoven profesor. So svoi referati nastapuval na brojni domashni i megjunarodni nauchni sobiri, a negovite trudovi se objavuvani vo nauchni zbornici vo zemjata i vo stranstvo. Nauchnoistrazhuvachkata dejnost vo najgolem del gi opfakja prouchuvanjeto na sredniot vek (IX-ⅩⅣ) i periodot na osmanliskata vlast vo Makedonija i vo sosednite balkanski sredishta, a se zasnovuva vrz terenskata rabota shto ja izvrshuval vo povekje balkanski zemji, pred sè vo Makedonija i vo Sveta Gora. Hronoloshkiot raspon na materijata shto ja prouchuva gi opfakja spomenicite od vremeto na sv. Kliment Ohridski, Samuilovata drzhava, umetnosta na Ohridskata arhiepiskopija i vremeto na Prerodbata, a pishuva i za nekoi pojavi i tvorci na sovremenata makedonska umetnost. Golem del od negoviot opus se odnesuva na otkrivanjeto, identifikacijata i prouchuvanjeto na portretite na sv. Kiril i Metodij i nivnite uchenici – sv. Kliment, sv. Naum, sv. Gorazd, sv. Sava, sv. Angelarij (poznati kako Sedmochislenici). Toj e najistaknat poznavach na problematikata na likovnoto pretstavuvanje na slovenskite svetci vo umetnosta na Balkanot do ⅩⅠⅩ v. Se zanimava i so prouchuvanje na portetite na svetitelite (sv. Erazmo Lihnidski, sv. Ahil Lariski, sv. Petnaeset tiveriopolski machenici), chijshto kult bil formiran vo Makedonija pred doseluvanjeto na Slovenite, a svoe mesto vo zhivopisot dobile po nivnoto hristijaniziranje. Gi prouchuva likovnite pretstavi na svetitelite koi bile proniknati i kanonizirani vo makedonskata slovenska sredina (sv. Joakim Osogovski, sv. Prohor Pchinski, sv. Gavril Lesnovski) i nivnata rasprostranetost vo drugite balkanski sredini, kako i portretite na istaknatite crkovni lichnosti (ohridskiot arhiepiskop Konstantin Kavasila, episkopot sv. Ilarion Meglenski i arhiepiskopot Teofilakt Ohridski, otkrien vo Protatot na Sveta Gora). Ima osobena zasluga za sintezata na ohridskiot zhivopis od ⅩⅣ v. kade shto, pokraj studiite na ciklusite i tematskite osobenosti, gi iznesuva i stilskolikovnite razvojni nasoki, no i vo domenot na istrazhuvanjeto i pro-uchuvanjeto na drugi spomenici od teritorijata na Makedonija (Sv. GJorgji Poloshki, Markoviot manastir, Bogorodichiniot manastir – Treskavec kaj Prilep, Lesnovo, Sv. Petnaeset tiveriopolski machenici i dr.). Ima objaveno okolu 300 nauchni prilozi i oddelni publikacii. Pokraj edukativna dejnost, izvrshuval i povekje dolzhnosti i funkcii vo opshtestvenite organi i tela vo domenot na naukata i kulturata: pretsedatel na Republichkata komisija za kulturni vrski vo stranstvo i chlen na Izvrshniot sovet na Sobranieto na SRM, pretsedatel na Drushtvoto na is-toricharite na umetnosta na SRM, chlen na Jugoslovenskata komisija na UNESKO, chlen na Jugoslovenskiot komitet za vizantologija, chlen na Sojuznata komisija za kulturni vrski so stranstvo, mi-Monografijata „Sveti Naum Ohridski“ od C. Grozdanov nister za kultura vo Vladata na RM (2001-2003), dekan na Filozofskiot fakultet i dr. Za chlen na MANU e izbran vo 1991, a za nadvoreshen chlen na SANU vo 2003 g. Za svojata nauchna dejnost ima dobieno brojni nagradi i priznanija vo zemjata i vo stranstvo. BIB.: Ilustracija himni Bogorodichnog akatista u crkvi Bogorodice Perivlepte u Ohridu, Zbornik Svetozara Radojchiћa, Beograd, 1969, 39–54; Ohridskoto dzidno slikarstvo od ⅩⅣ vek, Belgrad – Ohrid, 1980; Portreti na svetitelite od Makedonija od IX–ⅩⅤⅠⅠⅠ vek, Skopje, 1983; C. Grozdanov – D. ›ornakov, Istorijski portreti u Poloshkom (Ⅱ), „Zograf”, 15 , Beograd, 1984, 85–93; istite, Istorijski portreti u Poloshkom (Ⅲ), „Zograf”, 18, Beograd, 1987, 37–43; Studii za ohridskiot zhivopis, Skopje, 1990; C. Grozdanov – L. H. Misguich, Kurbinovo, Skopje, 1992; Ahil Lariski vo vizantiskiot i postvizantiskiot zhivopis, „Srednovekovna umetnost”, 3, Skopje, 2001, 7–33; Umetnosta i kulturata na ⅩⅠⅩ vek vo Zapadna Makedonija, Skopje, 2004; Kurbinovo i drugi studii za freskozhivopisot vo Prespa, Skopje, 2006; ZHivopisot na Ohridskata arhiepiskopija, MANU, Skopje, 2007. A. V.-M. Ratomir Grozdanoski
Кирилична верзија на написот
ГРОЗДАНОВ, Цветан