GARASHANIN, Milutin (Bel-grad, 11. IX 1920 – Belgrad, 4. Ⅳ 2002) – akademik, prof. po arheologija. Studii zavrshil vo 1946 g. na grupata za Klasichna filologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo LJubljana (1950). Rabotel vo Muzejot na grad Belgrad i vo Narodniot muzej vo Belgrad (1945-1946). Od 1950 g. e sorabotnik na Arheoloshkiot institut; vo 1957 g. e izbran za vonreden, a vo 1963 g. za redoven profesor na Filozofskiot fakultet. Dopisen chlen na SANU stanuva vo 1963 g., redoven vo 1976 g., a vo dva mandata bil izbran za nejzin sekretar. Bil dopisen chlen na ANUBIH i postojan chlen na Centarot za balkanoloshki istrazhuvanja pri Akademijata vo Saraevo. Vo maj 2000 g. e izbran za chlen na MANU nadvor od rabotniot sostav. CHlenuval vo razni tela na nauchni institucii i organizacii vo zemjata i vo stranstvo (Arheoloshki instituti vo Germanija, Avstrija i Italija). Za pochesen chlen na MAND e izbran vo 1981. Rakovodel redica arheoloshki istrazhuvanja vo Srbija i vo Makedonija. Vo negoviot nauchen opus posebno mesto zazema prouchuvanjeto i prezentacijata na arheoloshkoto minato na Makedonija, na koe mu posvetil rechisi polovina od svojot raboten vek. Od 1956-1981 g. gi rakovodi istrazhuvanjata na povekje praistoriski naogjalishta: Krivi Dol vo s. Radanje i Vrshnik kaj s. Tarinci, SHtipsko; shuplevec vo s. Suvodol, Bitolsko; Barutnica kaj s. Anzabegovo vo Ovche Pole; Slatina kaj s. Zelenikovo, Skopsko. Vrz osnova na otkrienite rezultati toj go opredeluva hronoloshkiot i kulturniot karakter na praistorijata na Makedonija, a go postavuva i nejzinoto mesto vo kulturnata evolucija na praistorijata na Balkanot. Od posebno znachenje e voveduvanjeto na kulturnite grupi, koi pretstavuvaat sinonimi za karakterot na oddelni praistoriski periodi: Anzabegovo – Vrshnik, kulturna grupa za postariot neolit; Zelenikovo Ⅱ – kulturna grupa za docniot neolit; shuplevec – Bakarno Gumno, kulturna grupa za eneolitskoto vreme. Spored naodite od Radanje toj ja predlozhil i vremenskata podelba na zheleznoto vreme. Isto taka gi rakovodel i iskopuvanjata na naogjalishta od rimskoto vreme: Krst vo s. Tarinci i Skupi kaj Skopje. Vo svojstvo na struchen konsultant ili recenzent pomagal vo razvojot na arheoloshkata istrazhuvachka rabota i izlozhbena dejnost na Muzeite vo SHtip i vo Bitola, Muzejot na grad Skopje i Muzejot na Makedonija. Objavil povekje od 370 truda. BIB.: Hronologija Vinchanske grupe, Ljubljana, 1951; Neolithicum und Bronzezeit in Serbien und Makedonien, BRGK, 39, 1958, 1-30; Contributions â la chronologie de l’ âge du fer en Macedoine, ZHA, Ⅹ, 1-2, Skopje, 1960, 173-182. V. S. Ivan Garvanov
Кирилична верзија на написот
ГАРАШАНИН, Милутин